»Vedno se ne vidi zvezd.« Hja, sej. Sam škoda, da jih eni nikol ne bojo.

20.5.2019 / 06:08 2 komentarja
Puste drugim dihat, če hočjo kej več. Zala in Gašper hočta sam muzko delat, ne pa na ena in ista vprašanja odgovarjat.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Kapo dol mulcema. Zali in Gašperju. Ne vem, komu je nazadnje uspelo zarad enga evrovizijskega komada razčefukat Slovenijo na dva pola. Drugih nisem gledala — ok, Madonno že malo —, sem pa ful navijala z naša dva. Zanalašč.

Da delata dobro musko, itak ni dvoma. Eni je pač ne razumejo, mene pa potegne tja nekam v vesolje in me pomiri. Pa mam neki pojma o muski. In logično, okusi so različni.

Jaz cenim Avsenike, ampak težko jih boš slišal iz mojga fleta ven. Pač ni my cup of tea. Tko kot ne tuc-tuc muska, niti turbo folk. Okej, neki ti ni všeč, si rečeš, to ni zame — in greš dalje.

Da se je pa pol Slovenije dal tko srat po tamalima, pa ne štekam. Komu kurac sta pa kej nardila? Namesto da bi spodbujali dva mlada, talentirana, kreativna človeka, jih označimo za budale. Ker nista po nekih slovenskih regelcih.

»Avtista«

Včer mi je en starejši model razlagal, da je bil na obletnici mature in da se vse bivše sošolke strinjajo, da sta ziher duševna bolnika. Očitno so falili šolo, ker so kr naenkrat vsi psihiatri.

Why the fuck bi bla pa onadva duševna bolnika? Z dobr naštudirano taktiko sta pojedla vse za zajtrk. Less is more. Bit drugačen od vseh. Ta dva »avtista« in »unadva, k bosta zaspala na odru«, sta vsem enga velikega fakiča pokazala. Iz Eme direkt na oder z Madonno. V dveh dneh sta imela pol milijona ogledov pod posnetkom prve evrovizijske runde. Dobr jima laufa mozak za dva duševna zblojenca. Ker men se zdi, da sta dosegla točno to, kar sta hotla.

Sta, kar sta. Zakaj bi igrala? Njiju dveh ne briga ves ta cirkus od Evrovizije. Dopizdili so jima intervjuji in to sta iskreno povedala. In ne mi začet nabijat, da zakaj sta se pol sploh prijavila. Pač greš, da se predstaviš, ne upaš niti pomislit na zmago.

Pol ti pa rata in si kr naenkrat sred enga džumbusa, kjer te vsi z vseh strani bombardirajo. Še dobr sta se držala. Jaz bi jih razgonila k mlade mačke naokol.

Jaz hočem sam pisat, ostalo mi dejte pa mir. Sej vsake tok cajta se pač vdaš v usodo, sam to je pa to. Sej tamala dva dobr povesta v komadu: »Ni ti treba se dokazovat, vežejo nas iste solze, isti strah.« Sam nas kle v Sloveniji nč ne veže. Ko sem brala naše komentarje ali pa tuje na YouTubu, je blo, k da ne poslušamo iste pesmi.

Tud mene majo za noro

Tud jaz ne igram. In tud mene majo eni za noro. Ker se kao ne spodobi, da če me vabijo na intervju, da vedno zahtevam pir pa joint. Halo, pa kdo koga hoče? Hočte piece of me? Okej, sam pol bo po moje. In to ni nobena arogantnost al kej.

Taka sem. Take it or leave it. Ko sem bila na intervjuju pri Izaku Koširju, je med drugim to napisal:

»Njena prva knjiga Creepyatrija je slovenski prostor zadela kot komet. Bila je drugačna, povsem drugačna. Tudi od tistih (oziroma predvsem od tistih), ki ponavadi pišejo knjige. Še danes težko sprejme oznako, da je ›pisateljica‹. Je svojeglava, trmasta in dobro ve, kaj hoče. Za intervju pa jo je težje dobiti kot samega predsednika države. Tudi dogovarjanje za njen prihod v Torpedo je bil zgodba zase.«

In ko sem končno pol izvedla intervju, sem bla najbolj poslušan gost ever. Našišala in Laibach in vse. In jaz nej bi bla nora?

Ma, jaz točno vem kaj delam. In vsak bi se lahk tko preseraval. Vsak bi lahk mel postavljal pogoje in zahteve. Vsak bi lahk bil iskren in bil sam tist, kar je.

»Iste solze, isti strah«

Sam za take zajebancije je treba met jajca. In če jih maš, fuk, dejmo jih po pesi. Drugačnost pa že ne!

Noben problem, če ljudje hočejo bit in ostat povprečni. Sam puste drugim dihat, če hočjo kej več dosežt. Ni vsem do intervjujev in podobnih for. Tamala dva hočta sam muzko delat, ne pa na ena in ista vprašanja odgovarjat skoz.

Jaz isto. Jaz hočem sam pisat, ostalo mi dejte pa mir. Sej vsake tok cajta se pač vdaš v usodo, sam to je pa to. Sej tamala dva dobr povesta v komadu: »Ni ti treba se dokazovat, vežejo nas iste solze, isti strah.«

Sam nas kle v Sloveniji nč ne veže. Ko sem brala naše komentarje ali pa tuje na YouTubu, je blo, k da ne poslušamo iste pesmi.

Tujina:

»This song feels like a hug.«

»This song right here is the proof that a song doesn’t need special effects and too many colors to be captivating. These 2 people managed to make us fall in love with this song just by singing and looking at each other’s eyes. No need to understand the language. Her voice and their little gestures made me feel so many emotions. It was like they were the only people in there. She was singing for him and he was playing for her. No one else mattered. And that is beautiful!« 

Naši pa:

»V puliju za 5 evrov bo nastopala?«

»Prekleta zadetka!«

»Še un za mešalno mizo bo zaspal.«

»Ta dva sta za v Polje, ne pa za na Evrovizijo.« 

»Jaz nč ne razumem tega momljanja, a je to sploh slovenščina?«

Španska vas: »vergüenza ajena«

Se je kr za zamislit. »Vergüenza ajena« se temu reče po špansko. Ko te je za druzga sram. Tko je blo mene za vse take genialne komentarje. Eni redkih, k smo ziher poslali komad v svojem jeziku, pol pa naenkrat pol Slovenije ne razume komada? Res smo pojave, ni kej. 

Kdaj se resno vprašam, v čem je naš problem. Vse je treba popljuvat. Šele ko ti rata v tujini, si pa car. Ni čudno, da so vsi Lešniki pa Okorni ven spizdili.

Kle je sama sabotaža. Prov vidim sliko v stripu, kako te zamorjen, zakompleksan, zagrenjen folk dol vleče, ker si drugačen in talentiran, in se dere: »Ostani kle z nami! Bod povprečna tud ti! Trpi z nami!«

Ja, veš da. Sem že tam. In ker te tko ne morjo dol zvlečt, na svoj nivo, si dajo duška na družbenih omrežjih. To so ponavad uni, k lajajo skriti za compom, v real lajfu bi se te pa ustrašil, če bi sam mal privzdignil obrv.

To so taki, k v življenju niso pol kurca dosegli. En, k je vsaj približno zadovoljen s svojim lajfom, ziher nima cajta okol srat z raznimi neumnostmi. Pač, komad mi ni všeč in pejmo naprej. Pač, njena pisarija mi ni všeč in pejmo naprej. Ne pa orgazmirat ob vsakem neumnem komentarju, ker več nisi sposoben napisat.

Whoroscope

Tamala dva sta bla sposobna oddelat svoje tko, kot se šika. Trinajsto mesto in cel kup novih poslušalcev. Nove priložnosti, nova odprta vrata. Ta nori se znajdemo. In še dolg ne bomo poslali tok dobrega komada. Ker Zala in Gašper sta res ena vesoljca.

Pišem zanč na eno astrološko skupino, če se komu kej sanja, kaj sta mulca po horoskopu. Tišina vsi. Iščemo, ništa.

In napišem: »Kaj, ta dva tud horoskopa nimata?«

Sem sam še njun citat dobila v odgovor: »Vedno se ne vidi zvezd.«

Hja, sej. Sam škoda, k jih eni nikol ne bojo.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE