Upornik brez razloga: Biti premier Šarec ni lahko in ne vedno prijetno

25.3.2019 / 06:10 Komentiraj
Brez veze je imeti protokolarne, brezpredmetne, abstraktne govore pred skoraj praznimi, nezainteresiranimi avditoriji.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Odločitev premiera Šarca, da na aprilskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta ne bo nastopil z govorom, je samo še ena populistična poteza več iz njegovega že tako ali tako bogatega repertoarja ljudskih potez. Toda enkrat za spremembo to ni bilo nekaj slabega ali vsaj vprašljivega.

Očitki so bili predvidljivi in pestri in so segali od tega, da nima vizije o prihodnosti Evropske unije, da ga zunanja politika ne zanima in da o njej niti nima pojma, pa do insinuacij, da se zaradi slabega znanja angleščine — kot da ne bi mogel govoriti slovensko — boji blamaže pred evropskim avditorijem.

Skratka, Šarčevo potezo so vsi od opozicije pa do koalicijskih partnerjev označili za nacionalno sramoto ali vsaj za zamujeno priložnost.

“Vihar v kozarcu vode”

Predsednik vlade se je sprva zagovarjal nespretno in neprepričljivo in je na Twitterju objavil naslednjo brezbrižno notico:

“Moj govor v Evropskem parlamentu v tem času bi bil lahko razumljen kot predvolilni. Tisti, ki mi danes očitate, ker ne bom imel govora, bi mi v nasprotnem primeru očitali prav to. Za nagovore bo še priložnost, saj nas čaka predsedovanje 2021. Srečno vsem na volitvah!”

Šele naslednji dan pa je bolj konkretno in antagonistično izjavil, da so kritike na njegov račun zaradi zavrnitve govora “vihar v kozarcu vode” v predvolilnem času in da imeti govor “v Bruslju nima kakega pomena”.

Navrgel je še, Šarec, da je bilo med nastopom malteškega premiera v parlamentu samo 30 poslancev (od 751), med nastopom slovaškega pa je bil “skoraj prazen”.

By the book

S tem je premier dal vedeti, da EP ni to, kar si v svoji proevropski bogaboječnosti predstavljamo. Kot pridni privrženci evropskih integracij si mislimo, da moramo na vsak nadoblastnikov migljaj iz Bruslja dvigniti roko in pravilno — by the book — odgovoriti na vprašanje o naši skupni prihodnosti.

Pred sošolci in profesorskim zborom hočemo narediti dober vtis, kot da smo vsaj piflarji, če že ne odličnjaki evropskih integracij — pa čeprav 96 ali še več odstotkov šole ravno v tistem trenutku, ko se hočemo izkazati, šprica pouk, ker se jim zdi totalno nezanimivo, kaj imamo povedati o naši skupni prihodnosti.

Šarec si je s tem poskusil nadeti imidž inteligentnega upornika, ki mu je jasno, da se nima smisla ven metati kot tiste najbolj štreberske sošolke, in ki računa na to, da mu bodo pametni dali prav, da je bolj pomembno to, da se daleč od oči javnosti pridno uči in dela dobro za svoj razred.

Brez veze

Seveda ni čisto nerealno pričakovati od predsednika vlade, da se bo na svojem položaju potrudil in oddelal svojo nepomembno domačo nalogo v zvezi z našo skupno prihodnostjo. Ker to zelo verjetno spada zraven k njegovi službi.

Biti premier pač ni lahko in tudi ne vedno prijetno. Ena od bolj zoprnih premierskih dolžnosti je po mojem tudi ta, da moraš imeti protokolarne, brezpredmetne in abstraktne govore pred skoraj praznimi in nezainteresiranimi avditoriji. Šarčev populizem je prav v tem, da se je raje odločil, da bo nekakšen upornik brez razloga. Da bo s tem zabrenkal na strune navadnih državljanov, ki točno tako razmišljajo. Da je brez veze imeti protokolarne, brezpredmetne in abstraktne govore pred skoraj praznimi in nezainteresiranimi avditoriji.

Slavna vizionarska pot

Drugi slovenski politiki tega ne razumejo in od predsednika vlade tudi ne pričakujejo take drže. Drugi politiki so od Evrope in Evropske unije naravnost obsedeni. Bolj junckerski od Junckerja. Zato jih je premierova odločitev glede govora tako vrgla iz tira.

Pri tem pa ne vidijo, kako jih Šarec vedno znova pelje scat. Z vsako navidez nerazumljivo potezo, ki jo pravilno misleči dojamejo kot nekaj nezaslišanega, si v očeh državljanov pridobi še za korak prednosti pred njimi. Oni pa nočejo in ne morejo sprevideti, da državljani ne verjamejo, da bodo politični, gospodarski in simbolni ratingi Slovenije dramatično padli zaradi ene izpuščene priložnosti za govor v EP.

Kajneda? Namesto da bi oživil Jambrek-Petrič-Pahor-Hribar-Grafenauer-Avbljevo “ljubljansko pobudo” za novo evropsko ustavo, Šarec EU tako rekoč ignorira! Ker saj se še spomnite te dve leti stare, zdaj seveda že zamrle slovenske dobronamernosti? S takimi zadevami je tlakovana slavna vizionarska pot v prihodnost.


Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 24. marca 2019, pod naslovom Šarec kot bruseljski upornik (ne) brez razloga. Verzija na Fokuspokusu je editirana.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE