Na desnici nov odtenek ali dva med 50 starimi odtenki črnih srajc in bluz

Slovenska desnica ima problem, ker se je ujela v začarani krog. Da je že celo večnost v opoziciji in da ne pride in ne pride na oblast niti v primeru, če zmaga na volitvah, jo dela bolj in bolj radikalno. Bolj radikalno, kot bi bilo primerno za mainstream ali celo parlamentarne stranke, ki pretendirajo na oblast.

Ta radikalizacija pa jo še bolj sili na margino in oddaljuje od eventualnega prevzema oblasti (enkrat leta 2062).

A za začaranim krogom se skriva še hujši problem — in to je predpostavka, da se lahko dokopljejo do oblasti samo z radikalizacijo, ne pa z mehčanjem stališč. Da lahko rešijo problem samo tako, da so zaradi njega še bolj zaskrbljeni.

To je edini racionalni odgovor, zakaj nastaja še ena desničarska, verjetno še radikalnejša stranka.

Pantone

Za ilustracijo, kako razmišljajo desničarji, naj citiram včerajšnji članek v Večeru:

“Desnica se lepo dopolnjuje. SDS kot osrednja sredinsko-desna stranka, stabilizator prostora. DOM [nova Domovinska liga, op. MC] kot izbira za vse, ki jim ‘Janša ni všeč’ in [ki] jim je NSi preveč teflonski. In NSi, kot novi moderni center, ki nadomešča SMC, ko ta kopni kot pomladni sneg.”

To me spominja na pleskarje in dizajnerje, katerih obvezni pripomoček je snopič v enem vogalčku pahljačasto spetih kartic z barvami, ki si sledijo od odtenka do odtenka.

Predvsem pa me je nasmejal naslednji opis v nadaljevanju:

“S temi besedami je na družbenem omrežju [Twitter] pospremil nastanek nove desne stranke Tomaž Štih, znan slovenski desničar, ki se na spletu predstavlja pod psevdonimom Libertarec.”

Ne gre za to, da to ne bi bilo res. Ni me to nasmejalo. Da je Tomaž Štih “znan slovenski desničar, ki se na spletu predstavlja pod psevdonimom Libertarec”, je še kako prekleto res.

In točno to je ta smešni problem. Da je “Libertarec” res “znan slovenski desničar” — in da ga mediji citirajo, da bi neukim in indoktriniranim (levičarjem) nekako dopovedali, kako razmišljajo desničarji. Ker bolj sofisticiranega, da ne rečem intelektualnega razmišljanja na svoji strani niti ne premorejo.

Bodi še bolj radikalen

Janša, Grims, Mahnič, Zver in Gorenak so premalo radikalni. Morda potihem kalkulirajo, da bosta Bernard Brščič in Lucija Šikovec Ušaj res prevzela nase umazanijo radikalnosti in da se bo SDS razbremenila takega balasta.

Malo morgen. Janša, Grims, Mahnič, Zver in Gorenak si še naprej ne bodo mogli kaj, da ne bi mahali z Murglami in prostozidarji — a tudi Brščič in LŠU ne bosta v tem kontekstu nič drugega kot samo dva nova med starimi petdesetimi odtenki rjavosrajčnikov (ali rjavobluznic).

Desno od sredine ni razlik. Tako kot jih tudi levo od sredine ni. Razlike so samo na sredini. Kjer pa je prostor za nove stranke že zaseden. Pa ne samo, da je sredina zasedena. Sredina tudi ni niti malo atraktivna.

Radikalizacija namreč ni samo problem desnice. Danes so pač taki časi. Radikalizacija ni samo politična strategija, temveč je povzdignjena na nivo življenjske filozofije. Dobesedno, kot modrosti. Karkoli že nekoga muči in s čimerkoli se sooča, sodobna mantra mu dopoveduje, da je zaostrovanje najlažja pot do zmage in uspeha.

In tudi če/ko enkrat zmagaš in uspeš, ziheraštvo ni več priporočljiva strategija. Bodi še bolj radikalen in prišel boš še dlje.