Za sesuvanje zdravstva je krivih 90 poslancev. Več kot 500 v 29 letih.
Če bo povprečen ministrski mandat v slovenskih vladah še naprej tako kratek, se lahko zgodi, da bom za enega od položajev že kmalu prišla na vrsto tudi jaz. Vsaj za kak teden.
No, čisto resno ugotavljam, da nam bo zmanjkalo dobrih kadrov, ki bi se bili pripravljeni ukvarjati s politiko. Če nam jih že ni. Bandelli, Prešiček, Leben, Fakin … — odstopi so dodobra premešali začetno postavo vlade, kadrovski bazen pa je vedno bolj prazen.
Predsednik vlade se je ob vsaj za nas nepričakovanem odstopu ministra za zdravje hitro znašel in na njegovo mesto prelagal Aleša Šabedra — po mnenju marsikoga rešitelja UKC Ljubljana. S tem je bodočemu ministru že vnaprej dal nalogo, da sam sebi poišče naslednika.
Kje smo zavozili zdravstvo
Slišali smo tudi, da zdravstvene težave niso edini razlog za Fakinov odstop. V ozadju da je bil močan odpor do njegovih ukrepov. Pravijo, da si je Fakin želel hitrejših sprememb, ki pa niso bile možne. Kakorkoli že, Fakinovo poglavje je zaključeno, začenja se Šabedrova doba. Ni namreč dvoma, da bo dobil podporo.
Slabo popotnico pa je Šabedru poslal Sindikat družinskih zdravnikov Praktik.um. Njegov predsednik dr. Igor Muževič je rekel takole:
“Kdorkoli bo prevzel mesto ministra Fakina, bo neustrezen za ministra. Ker kdorkoli se zares spozna na zdravstveni sistem […], ve, da nima smisla prevzemati te funkcije, ker dejansko ne bo mogel uresničiti sprememb, ker jih je treba potrditi v parlamentu. To pa zaradi ideoloških razlogov v Sloveniji žal ni mogoče.”
Šele ob tej izjavi se mi je končno posvetilo, kje smo zavozili naše zdravstvo.
Tistih 90 poslancev
Za naš sesuti zdravstveni sistem sploh ni kriva slaba organiziranost zdravstvenih institucij, zaradi katere trpi učinkovitost. Niso krivi pohlepni in grabežljivi dobavitelji, zaradi katerih drago preplačujemo medicinsko opremo in material. Niti niso krivi milijonkrat omenjeni lobiji, ki da držijo vse niti v svojih rokah in se okoriščajo z našim denarjem. Niso krivi gospodje zdravniki seniorji, ki se imajo za nenadomestljve in mlajšim generacijam ne pustijo napredovati in uvajati nujnih sprememb. Nismo krivi niti mi sami, pacienti, ki za vsako figo letimo k zdravnikom po bolniško. Ni krivih 15 dosedanjih ministrov, ki so bili imenovani na to mesto prav zato, da bi uredili in obvladovali zdravstveni sistem.
Razlog je v parlamentu. V tistih 90 poslancih. Četudi se jih je v skoraj 28 letih naše svobodne države v parlamentu zvrstilo že kakih 500, očitno še vedno znova in znova izvolimo kljukce, ki že 7 mandatov in pol z neustrezno zakonodajo sesuvajo naše zdravstvo. In kot kaže, so tik pred zmago. In vse to zaradi ideologije.
Pa zdravi ostanite!
Samo še nekaj mi ne gre v glavo. Le zakaj sta se predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin in nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc tako veselo smejala, ko sta podpisala dogovor o dvigu zdravniških plač, ki je zamajal celoten sistem javnih plač?
V svoji nevednosti smo mislili, da s tem odpravljajo pomemben problem v zdravstvu. Ker če je z dvigom plač zaposlenih v javnem sektorju ta vlada vsaj delno odpravila tudi žaljivo nizke plače za drugo zdravstveno osebje, bi iz tega lahko sklepali, da gredo ukrepi v pravo smer.
Zdravstveni sistem nikjer na svetu ni tako idealen, da bi popolnoma ustrezal vsem deležnikom. Niti v Skandinaviji. Če iščemo razloge in ovire za to, da celovite spremembe niso mogoče, jih seveda lahko vedno najdemo. Rešitve nam meglijo nizke plače, neustrezni pogoji dela, slaba oprema in premalo ljudi. Na koncu pa še vedno ostaja neustrezen in luknjičast zakonski okvir.
Najbolj zaskrbljujoče pa je, da bolniki zavoljo ideologije in v njenem imenu zdaj že tudi umirajo. Le katera ideologija bi to lahko bila? Pa zdravi ostanite!
Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.
