Trije Slovenci kupili avto za 400 jurjev. Mi pa smo dobili kislo kumarico.
Potem ko je po božičnem in novoletnem dogajanju medijem zmanjkalo vsebin v zvezi s tem, kje so praznovali domači estradniki in politiki, kje so kamere ujele svetovne zvezde, pa ko smo so nam pokazali vse glamurozne ognjemete sveta in pripadajoče jelke z natančno izmerjenimi kilometri lučk od Avstralije do Londona in ko smo prisluhnili tudi kakšnim novoletnim zaobljubam — potem je nastopil prazen prostor. Poln niča.
Nič novega. To se pogosto dogaja med poletnimi počitnicami, vendar ga nam mediji znajo zapolniti s kislimi kumaricami. Včasih so tako kisle, da jih težko prebavimo, a tu in tam nam le servirajo še kar primerne.
Čas kislih kumaric pa je lahko tudi zimski. Tokrat je že bil tak. Med “primernimi” vsebinami so se znašli celo avtomobili. In to ne kar neki avti, temveč tisti za skoraj 400 tisočakov.
Mediji so nam namreč postregli s podatkom, da so lani kar trije Slovenci kupili vozila za vsoto, za katero mora povprečen Slovenec delati 30 let.
Konjunktura
Prodaja avtomobilov v lanskem letu je bila baje navdušujoča. Že avgusta je dosegla skoraj 60.000 vozil. To je podatek, ki nas pomirja, saj kaže na ugodno družbeno in gospodarsko klimo. To lahko razumemo, da ljudem gre dobro, da so optimisti in da so se pripravljeni zadolžiti, saj verjamejo, da bo konjunkturno obdobje debelih krav še trajalo.
Avtomobilski prodajalci si delajo kljukice v letnih planih, banke služijo s krediti, ljudje pa imajo nove avte. Je še kaj lepšega, kot da so vsi trije členi v tem poslovnem krogu zadovoljni?
Toda novica, da trije Slovenci vozijo avtomobil za nekaj manj kot 400.000€ potrjuje, kako revna in uboga družba smo v resnici. Pa ne materialno, ampak vsebinsko, medijsko.
Statusni simbol in pripomoček
Da so trije takšni avti tako pomembna vest v medijih, da zasedejo dve minuti časa v osrednjih TV poročilih in četrtino strani v poslovnem tisku, bi nas moralo resno zaskrbeti. Kaj se dogaja z našo družbo?
Moški se morda s tem ne boste strinjali. Za vas je avto nedvomno pomembna družinska in tudi osebna stvar. Statusni simbol. Vaš alter ego. Zrcalo vašega značaja. Zato na avte gledate z drugačnimi očmi kot ženske. Za nas je avto bolj logistično sredstvo. Pripomoček, da življenje teče v skladu z urnikom.
Top 100
Že nekaj let lahko vsako jesen prebiramo lestvico stotih najbogatejših Slovencev. Prva leta, ko so začeli objavljati te podatke, smo evforično stali pred trafikami. Vsi smo hoteli svoj izvod, da bi ugotovili, kdo se je znašel na katerem mestu in za koliko se je njegov status spremenil od minulega leta.
Danes pa nas ta lestvica skorajda ne gane več. To samo pomeni, da postajamo normalni. Da se zavedamo, da v tej in takšni družbeni ureditvi nismo več vsi enaki. Da ne pripada vsakomur enako (malo), saj nekateri znajo več, so bolj kreativni, inovativni, da več delajo, so boljši pogajalci, da izvirajo že v osnovi iz premožnejših družin ali imajo preprosto več sreče in bolje izkoriščajo svoje omrežje.
En velik novičarski nič
Bogastvo tistih, ki so se uvrstili na rep lestvice stotih najbogatejših, se suče krepko čez 20 milijonov evrov. Zato je novica, da so trije Slovenci lani kupili avto za 400 jurjev, en velik novičarski nič. Manj kot ena kisla kumarica.
Štiristo tisoč je resda velik denar. Za nas povprečneže že. To je lepo stanovanje na odlični lokaciji v Ljubljani ali kar dobra hiša v okolici. To je kredit za zakonski par za do konca življenja.
Ampak za božjo voljo, prizanesite nam z novicami, ki to niso. Kot da ni dovolj že to, da nas žre, ker ima sosed nov avto.
Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.