Die große Lüge ali Sweet Little Lies? Trumpovih 7600 laži v dveh letih

Ameriški časopis Washington Post je izračunal, da je predsednik ZDA Donald Trump leta 2017, torej v prvem letu svojega mandata, izrekel ali zapisal nekaj manj kot 2000 laži, netočnih trditev in zavajajočih navedb. Do konca leta 2018 je številka narasla na več kot 7600.

To pomeni, da je Trump lani izrekel povprečno 15 laži, netočnih trditev in zavajajočih navedb na dan oziroma trikrat več kot leta 2017.

Predpostavimo, da je preštevanje in preverjanje resničnosti Trumpovih stališč metodološko neoporečno in se vprašajmo, kako to vpliva na podporo volivcev. 

Delo poroča, da anketa organizacije Fact Checker, ki spremlja izjave politikov, ugotovila, da Trumpovim izjavam verjame okrog 30% Američanov. Novembrska anketa Univerze Quinnipiac pa, da ima Trumpa za poštenega 36% Američanov. Nasprotnega mnenja je 58%, medtem ko 50% Američanov meni, da je manj pošten od svojih predhodnikov. Kar je še vedno rekord.

Podpora politikom, ki lažejo

Ali obstaja korelacija med prepričanji volivcev, da je nek politik vreden podpore, ter njihovim prepričanjem ali zavedanjem, da jim taisti politik laže?

Ena od razlag, kako lahko lažnivci med politiki še vedno prepričajo neverjetne množice ljudi, je najbrž ta, da laži ti ne dojemajo kot laži, s tem pa tudi ne politikov kot lažnivcev. Da torej politikom še naprej verjamejo, čeprav lažejo, a jim tega iz določenih razlogov ne zamerijo; ali pa da verjamejo, da politiki v resnici ne lažejo, temveč da so v bistvu žrtve medijske in politične propagande.

Zato da so podatki Washington Posta v resnici fabrikacija mračnih sil, ki so se tako ali drugače zarotile proti Trumpu in pri tem seveda širijo fake news. To je sicer Trumpov zimzeleni motiv obrambe pred očitki medijev.

Kako deluje fašizem

V kakšnem političnem in družbenem sistemu dobijo laži tolikšno moč, da jih volivci nagrajujejo?

Krepijo se prepričanja, da je v Trumpovi politični drži nekaj fašistoidnega. Tako menita Henry A. Giroux v knjigi American Nightmare: Facing the Challenge of Fascism in Jason Stanley v knjigi How Fascism Works.

Stanley navaja naslednje lastnosti fašističnih politikov:

• poudarjanje skupnega občutka zgodovine s pomočjo ustvarjanja mitične preteklosti;
• vzpostavljanje novega razumevanja realnosti z vzpostavitvijo jezika idealov s pomočjo propagande in podpiranjem antiintelektualizma;
• napadanje univerzitetnega in izobraževalnega sistema, če se upirata takšnim političnim idejam;
• ustvarjanje stanja “nerealnosti” s teorijami zarot in lažnih novic kot nadomestka za smiselno razpravo;
• uvajanje nevarnih in lažnih prepričanj, ki nadomestijo utečeno razumevanje realnosti;
• naturalizacija skupinskih razlik, ki jo utemeljuje navidezno naravna in znanstveno podprta hierarhija vrednot;
• učvrstitev družbenih razlik s pomočjo strahu;
• občutek viktimiziranosti večinskega prebivalstva vsakič, ko zazna napredek manjšinske skupine;
• popularnost politike zakonitosti in reda, ki v “nas” vidi poštene državljane, v “njih” pa kriminalce kot eksistenčno grožnjo narodu;
• in spolna anksioznost, ki ogroža patriarhalno hierarhijo zaradi vedno večje enakosti med spoloma.

Hitlerjeva velika laž in Tertulijan

Trumpovih 7600 laži v dveh letih spominja na koncept “velike laži” (“die große Lüge”) kot Hitlerjeve propagandne tehnike.

Osnovna ideja je preprosta, čeprav težko razložljiva: kadar nekdo izreče takó kolosalno laž, da je na meji verjetnega, se bo ta morda prijela, ker ljudje ne bodo želeli verjeti, da je njena vsebina neresnična.

Zato propagandne politične manipulacije pogosto močno učinkujejo neglede na možnost, ali je nekaj res — zato v parafrazi ponavljajo staro Tertulijanovo domislico “credo, quia absurdum est” (“verjamem, ker je absurdno”).

No, antični pisec naj bi v svojem traktatu De carne Christi (O Kristusovem telesu) v resnici zapisal takole: “[…] et sepultus resurrexit, certum est, quia impossibile” (“[…] in pokopan je vstal; gotovo je, ker je nemogoče”.

Koncept velikega števila laži

Kaj je gotovo, ker je nemogoče? Razlika med Hitlerjevim konceptom “velike laži” in Trumpovimi 7600 lažmi v dveh letih vendarle obstaja, četudi je neznatna. Trump pač stavi na majhne laži.

Toda Trumpovih 7600 laži v seštevku deluje na volivce kot velika laž, zato bodo številni dvomili, da jih je res (bilo) toliko.

V praksi to pomeni, da lahko politik izreče ne samo eno veliko laž, temveč serijo manjših, enostavnejših, pa bodo državljanke in državljani kljub temu in še vedno verjeli, da govori resnico. Če torej nadomestimo koncept “velike laži” s konceptom “mnogih majhnih laži”, dobimo isti učinek: nihče ne bo verjel, da Trump tako na debelo laže.

Gre tudi za spopad dveh propagandnih strojev: tistega iz Bele hiše in Trumpu zvestih medijev in tistega, ki njegove laži šteje. Težava je zdaj v tem, da Washington Post s preštevanjem dejansko omogoča konstrukcijo “velike laži” oziroma “mnogih majhnih laži”, s čimer nehote ustvarja razmere, ki si jih ne želi.

Je bolje petnajst ali deset laži na dan?

Če vse navedeno drži in če koncept mnogih majhnih laži Trumpu ne pride do živega, ker očitno deluje dovolj blagodejno, bi se lahko ameriški predsednik znašel pred naslednjo praktično dilemo:

Če mu povprečje 15 laži na dan oz. trikrat več kot leta 2017 trenutno navrže okrog 30-% podporo, bi se moral vprašati, ali naj v letu 2019 dnevno dozo laži okrepi in upa na zvišanje podpore, ali pa naj to ubijalsko dozo nekoliko zmanjša na recimo na 10 laži na dan — ob predpostavki, da je morda malce pretiraval in da obstaja neka aristotelovska “prava mera laži”, s katero bi bili Američani z njim bolj ali celo maksimalno zadovoljni?

Mimogrede, kolikšno število laži na dan je prava mera za slovenske politike in medije? No, razlika je seveda v tem, da v Sloveniji ne obstaja Washington Post, ki bi kaj takega štel. Ja, živimo v svetu norih presežkov.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v sredo, 2. januarja 2019, pod naslovom Trumpovih 7600 laži v dveh letih: o konceptu “velikega števila laži”. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.