Skupnosti, kot je Soho, se ne da zgraditi. Nastane sama od sebe. Ali pa ne.

10.2.2015 / 22:31 Komentiraj
Če bi investitorji znali ustekleničiti Soho, bi ga prodajali po vsem svetu. Ker pa ga ne znajo, ga je bolje kar uničiti.
NAROČI SE PRIJAVI SE

  • Čeprav bodo prvi vlaki na Crossrailu, novi hitri podzemni železnici, ki bo s predori pod središčem mesta povezala londonski daljni vzhod (plus kos Essexa) in daljni zahod (vse do Readinga), zapeljali šele čez tri leta, se na Transport for London, londonskem mestnem potniškem prometu, že pripravljajo na nov, podobno zahteven projekt.
  • Reče se mu Crossrail 2, ki bi moral — prav tako s predori pod središčem, nekje do leta 2027 — povezati jugozahod in severovzhod mesta, obenem pa nadomestiti obljubljeno progo podzemne železnice od Chelseaja do Hackneyja (ki se obeta že od leta 1901).
  • “Crossrail 2 bo zagotovil, da bo London ostal konkurenčen na svetovni ravni ter spodbujal gospodarsko rast po vsej državi," pojasnjujejo. Za 20 oziroma 27 milijard funtov (odvisno od trase) manj tako ali tako ne smemo pričakovati.
  • Crossrail bo sicer stal nekaj manj kot 16 milijard funtov.
  • Čeprav so se javne konzultacije šele začele, pa se je že izkazalo, da nekateri v Chelseaju sploh nočejo postaje — ker gre pri postajah podzemne “v glavnem za cenene trgovine in kavabare" —, in da še vedno ni jasno, kako bo trasa skozi Hackney oziroma pod njim sploh speljana.

Površinsko interesno območje

Zato pa so prve prave informacije o Crossrail 2 navrgle še nekaj drugega: da naj bi bila gradbena jama — oziroma, kot se lepo reče po angleško: “surface area of interest" — za predvideno (še eno, drugo) novo potniško blagajno postaje Tottenham Court Road na mestu kina Curzon Soho na Shaftesbury Avenue. Shaftesbury Avenue je sicer na jugu Soha, postaja Tottenham Court Road pa na severu.

Tottenham Court Road je že itak bleda mati: gradbena jama za prvo fazo njene širitve ter novo potniško blagajno zeva na mestu koncertne dvorane Astoria, mojega drugega najljubšega kraja vseh časov na vsem svetu, če se poskušam izogniti nepotrebni hiperboliki. Poleg Astorie je Crossrail pokopal še štiri druge koncertne dvorane oziroma glasbene klube. Skoraj takoj, ko se je razvedelo, da bi se v gradbeno jamo sesul tudi eden najbolj priljubljenih kinov v mestu, je bila organizirana peticija za njegovo rešitev.

Madame Jojo’s (1960 - 2014)

Vendar pa ne gre samo za reševanje kina.

Pred dvema mesecema je občina Westminster, v kateri leži Soho, odvzela uporabno dovoljenje klubu Madame Jojo's na Brewer Streetu. Razlog je bil (vsekakor resen) incident, v katerega so bili vpleteni varnostniki kluba, vendar pa je presenetila hitrost, s katero je občina posredovala. Madame Jojo's je bil dolga leta, do prve polovice devetdesetih, sicer res predvsem travestitski kabaret, vendar so se že takrat v njem vrstili tudi koncerti mladih in novih glasbenikov in skupin.

V zadnjih dvajsetih letih je Jojo's postal klubski prostor z različnimi in raznovrstnimi večeri. Odvzem uporabnega dovoljenja sicer tako ali tako ne bi spremenil ničesar: Soho Estates, lastniki poslopja, v katerem je Madame Jojo's, so že septembra 2013 zaprosili za gradbeno dovoljenje za “rušenje in ponovno pozidavo Brewer Street 4 do 10, Walker's Court 1 do 4 ter 6 do 12 in Peter Street 27, London W1F 0SD".

Občina je decembra istega leta prošnjo odobrila. Ustanovitelj Soho Estates je bil Paul Raymond, impresarij in založnik erotičnih revij, predvsem pa nepremičninski baron. Raymondova vnukinja Fawn James je ena od direktoric podjetja.
Kot mi je razlagal kantavtor Tim Arnold, pobudnik kampanje Save Soho oziroma Rešimo Soho, je bilo zaprtje Madame Jojo's “samo še en žebelj v krsti nočnega življenja in umetniške svobode v Sohu", in to neglede na to, kaj obljubljajo v Soho Estates. “Majhnih lokalov, ki so tako izjemno pomembni za razvoj nove glasbe, je vedno manj. Obenem lastniki spreminjajo njihovo namembnost — sproti pa zvišujejo še najemnine."

Predsednik kampanje Save Soho je Stephen Fry — “Rešiti moramo najbolj kreativno kvadratno miljo na planetu," pravi —, podprli pa so jo številni igralci in igralke, umetniki, novinarji in gostinci, vključno z Benedictom Cumberbatchem, ki je imel bedž kampanje pripet na naprsnem žepu mcqueena 8. februarja na podelitvi baft.

Res je sicer, da pri najnovejšem reševanju Soha sploh ne gre za prvo takšno kampanjo; prva je bila leta 1972, ko so se lokalni prebivalci uprli urbanističnemu načrtu za Soho iz leta 1954, po katerem naj bi ga spremenili v ultramodernistični lunapark, spotoma pa so si priborili še nekaj malega pravic pri planiranju ter izdajanju uporabnih dovoljenj za različne lokale.

Pri gentrifikaciji običajno kar špricajo naslednje fraze: revitalizacija urbanega območja; sanacija ekološko degradiranega območja; povečanje atraktivnosti degradiranega/delno opuščenega urbanega območja; ter ustvarjanje/zagotavljanje pogojev za izvajanje ustrezne stanovanjske politike in odpiranje novih delovnih mest.

Če odštejemo izjemno omejeno število cenovno dostopnih stanovanj ter prepotrebno asfaltiranje nekaj ulic, Soho ne potrebuje nič novega.

Greek, Frith, Dean, Wardour, Berwick, Poland

Prav tako pa ne potrebuje tega, da se bo spremenilo v homogeniziranega, generičnega dvojčka singapurskega letališča, “z bleščečimi, svetlečimi se poslopji, ki so popolnoma enaka vsem drugim bleščečim in svetlečim se poslopjem po svetu," je dejal Fry.

Soho — pravilni vrstni red glavnih ulic, od vzhoda proti zahodu, je: Greek Street, Frith Street, Dean Street, Wardour Street, Berwick Street, Poland Street — je poln usedlin preteklosti. Poln je tudi vsakršnih življenskih slogov, okusov, orientacij in prepričanj. Vse to živi v bolj ali manj strpnem sožitju z drugim. (Carnaby Street, ki je uradno seveda tudi v Sohu, na skrajnem zahodu, je že od nekdaj bolj nakupovalna, dislocirana, skoraj predčetrtna ulica, z drugačnimi nameni in folkloro kot drugi deli Soha.) 

V tem je bil Soho vedno drugačen od drugih delov Londona. Mesto običajno ponuja osvobajajočo anonimnost, v Sohu pa se (vsi) poznamo (in smo tako vsi znane osebe).

Prav zato je pravzaprav truizem, da je Soho vasica sredi Londona in da je tista najbolj izmuzljiva sociološka kategorija — skupnost. Kampanja Save Soho vsekakor ni samo boj za kulturno dediščino, ampak za ohranitev skupnosti.

Pri tem pa je najbolj paradoksalno nekaj drugega: mokre sanje gradbenih investitorjev — tudi Soho Estates — so prav skupnosti, kakršna je po njihovem Soho, namreč idealizirane urbane vasice. Poskušajo jih “zgraditi" povsod po Londonu, od King's Crossa in Stratforda pa do Batterseaja in Victorie. Če bi Soho znali ustekleničiti, bi ga začeli takoj prodajati po vsem svetu. Ker pa ga ne znajo, ga je bolje kar uničiti. Skupnosti, kot je Soho, se ne zgraditi: nastane sama od sebe — ali pa ne.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE