Ciril Zlobec (1925–2018): Na dolgem pohodu skozi politiko v korist kulture

25.8.2018 / 06:10 Komentiraj
Moj stric je bil partizan. Tako kot vsi Zlobci. Borec Kosovelove brigade. Zadnji od tistih Štirih. Zdaj so le še Pesmi.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pesnik, prevajalec, publicist, pisatelj, urednik, politik, akademik. Več desetletij je bil aktiven javni in kulturni delavec v slovenski in prej jugoslovanski družbi in v tujini. Zlobec je 4. julija dopolnil 93 let.

Stric Ciril me je najbolj fasciniral v času slovenskega osamosvajanja, ko se je najbolj javno izpostavil. Kandidiral je na volitvah in za člana predsedstva prejel največ glasov.

Morda najlepši dan je bil 26. junij 1991, ki smo ga začeli z otvoritvijo razstave v galeriji Slovenijales, kjer je Ciril imel izjemen govor. Potem smo bili skupaj na družabnem srečanju, ko smo na televiziji videli sporočilo, da se je čas razglasitve neodvisnosti in proslave na Trgu republike zaradi preletov sovražnih letal premaknil.

Trumoma smo šli na trg, potem na sprejem v Cankarjev dom, ponoči ali že proti jutru pa na rajanje. Ciril in njegova večna Veronika sta zaplesala na Kongresnem trgu in še pred Prešernovim spomenikom. Bilo je ob 4. zjutraj …

Poveljujoči

V osamosvojitvenem obdobju je v predsedstvu veljal za “poveljujočega”. Še posebej med težkimi pogajanji na Brionih, ko je Ciril Zlobec moral krotiti notranjega in obrambnega ministra v Ljubljani, ki nista želela ubogati Kučana, Peterleta, Bučarja, Rupla in Drnovška, ko so sprejeli taktični umik. Zlobec je v bistvu prevzel vodenje države. Šlo je tako daleč, da je Bavčarju in Janši zagrozil, da bo razglasil, da sta naredila državni udar, če ne bosta ubogala Kučanovih direktiv z Brionov …

Skupna jedra

Še pred osamosvojitvijo je bila najbolj odmevna afera skupna jedra. Beograd si je hotel sam vzeti vse pravice odločanja, kaj bi se povsod po Jugoslaviji v šolah učili o literaturi. V protestih proti temu je bil najbolj divji Janez Menart, za njim pa še Tone Pavček in Ciril Zlobec.

V 80. letih časih je bil močan tudi Zlobčev nastop v jugoslovanskem pisateljskem društvu, ko je polemiziral z Dobrico Ćosićem in Miodragom Bulatovićem, nedolgo pozneje pa še s Slobodanom Miloševićem v zvezni skupščini. Zanj je večkrat rekel, da ima posebno karizmo. Nekoč sta v zvezni skupščini sedela skupaj in ga je Milošević malo izzival …

Med pogajanji je Ciril Zlobec moral krotiti notranjega in obrambnega ministra, ki nista želela ubogati Kučana, Peterleta, Bučarja, Rupla in Drnovška, ko so sprejeli taktični umik. Zlobec je prevzel vodenje države. Šlo je tako daleč, da je Bavčarju in Janši zagrozil, da bo razglasil, da sta naredila državni udar, če ne bosta ubogala Kučanovih direktiv z Brionov …

Ciril Zlobec (1925–2018) — [Fotografija: Robert Balen]

Nobelovci

V svojem večdesetletnem kulturnem, umetniškem, pesniškem, prevajalskem, uredniškem delovanju je osebno spoznal plejado svetovnih književnikov — recimo Eugenia Montaleja, ki je veljal za zelo nedostopnega človeka. Prevedel je vse tri italijanske pesnike, ki so dobili Nobelovo nagrado za literaturo: poleg Montaleja še Salvatoreja Quasimoda in Giosuèja Carduccija, ki je bil izjemno težak zalogaj.

Rad je prevajal Petrarco, Leopardija in Danteja, med sodobniki pa Ungarettija in Moravio, ki je bil tedaj med najbolj popularnimi pisatelji.

Moška leta

Kot pesnik je naredil veliko napako, ker ni sprejel Quasimodovega predloga, naj skupaj prevedeta njegove pesmi v italijanščino. Bil je sramežljiv in skromen, zato je predlog svetovno znanega pesnika nerodno zavrnil.

Ciril Zlobec je deset let urejal literarno revijo Sodobnost, pred tem pa Besedo, ki je bila po objavi novele Zlati poročnik Lojzeta Kovačiča, v kateri je opisoval življenje v JLA, prepovedana, Zlobec pa se je kot glavni urednik revije znašel na sodišču.

Bil je partizan. Tako kot vsi Zlobci. Borec Kosovelove brigade v bojih pred Štanjelom in za štanjelski grad, ki so ga zasedli Nemci, potem pa so ga partizani zažgali, ker se utaborjenih nacistov ni dalo drugače premagati. Bil pa je tudi partizanski učitelj. 

Predvojni fašizem so mladi vaščani, Ponikovci, doživljali kot nekaj zelo krutega, saj so jih Italijani internirali v osrednjo Italijo še kot mladoletnike, stare okrog 15, 16 let. O tem je Ciril napisal roman Moška leta našega otroštva.

Pesmi štirih

Prvič je prišel v Ljubljano po vojni, ko se je vpisal na slavistiko in se spoprijateljil z drugimi tremi avtorji prelomne zbirke Pesmi štirih — Janezom Menartom, Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem.

Ciril Zlobec je živel v skromnem stanovanju na Vošnjakovi tako rekoč vse življenje. Uredil pa si je rojstno hišo v Ponikvah na Krasu, kamor je poleti rad zahajal in se združil z vaščani, prijatelji še iz otroštva.

Vstop v politiko — Republiško konferenco SZDL in Centralni komite ZKS ter nazadnje predsedstvo Republike Slovenije — je razumel kot osebni pohod skozi oblastne strukture v korist kulture in umetnosti.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v petek, 24. avgusta 2018, pod naslovom Umrl je pesnik in politik Ciril Zlobec. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

Pesem štirih o odhajanju: od leve proti desni Tone Pavček (1928–2011), Janez Menart (1929–2004), Ciril Zlobec (1925–2018), Kajetan Kovič (1931–2014). — [Fotografija: Tihomir Pinter]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE