Alter scena na Filofaksu: Ženska misli, da je reducirana na fucking fusnoto
Nisem presenečen, da bodo na Filozofski fakulteti tri leta uradno uporabljali ženski spol za oba spola, potem pa izmenično moškega in ženskega. Že res, da je sklep senata FF radikalno feministični ekstrem politične korektnosti brez precedensa.
Ampak ni razloga za čudenje in zgražanje. V jezikovnem okolju, kjer lektorji — kot generična oznaka za vse poklicane in nepoklicane težake, ki imajo kaj povedati o rabi jezika — ustrahujejo govorce z neživljenjskimi pravili vsaj od prvega razreda in jih rutinsko vzgajajo v funkcionalno nepismene državljane, je to samo posledica te jezikovne zmede.
Glejte: če mislite, da je Burkina Faso moškega spola in da se pravilno sklanja Burkina Fasa, Fasu, Fasa, pri Burkina Fasu, z Burkina Fasom, potem res ni čudno, če vam pride na misel še to, da je z besedami študentka, profesorica, predstojnica itd. treba označevati oba spola!
Občutek nenagovorjenosti?!
To bizarnost je obelodanil jezikoslovni renegat prof. dr. Kozma Ahačič z Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU v kolumni v Delu pod ciničnim naslovom Janez Novak, študentka slovenščine. Dekan FF prof. dr. Roman Kuhar pa mu je pod zeh-zeh ciničnim naslovom Marija Novak, študent slovenščine odgovoril na spletni strani fakultete.
V njegovem ugovoru najdemo pojasnila, kaj jih je v resnici pičilo. Kuhar piše o “zavedanju občutka nenagovorjenosti oseb” — ne nujno samo žensk, domnevam — in nadaljuje:
“Na eni od zadnjih sej senata, ko smo obravnavali nov pravilnik o vrednotenju pedagoškega dela, so nekateri senatorji in senatorke (ponovno) odprli vprašanje člena, ki je v opombi pod črto določal, da ‘v pravilniku uporabljeni moški slovnični spol velja za oba spola’. Na problematičnost tega določila so večkrat opozarjali tudi posamezni oddelki na fakulteti. Ena od senatork je tako vprašala, zakaj mora biti kot ženska v pravilnikih FF nagovorjena vedno le v eni opombi pod črto. [Boldiral jaz.] Senat je zato sklenil ustanoviti delovno skupino, ki bo pripravila predlog spolno občutljive rabe jezika v internih pravilnikih FF.”
Nekoč je živela snežinka senatorka
Poskušam si skratka predstavljati to senatorko. Žensko, ki po vsem sodeč dela uspešno akademsko kariero. Po mojem je dobra in si očitno želi prispevati k izboljšanju študijskega procesa tudi z angažmajem v senatu fakultete. Predstavljam si jo kot realizirano in zadovoljno žensko — pardon: osebo —, ki v življenju dela to, kar si želi in za kar se ji zdi, da je poklicana.
Ampak čeprav je sama živ dokaz, da ženske niso diskriminirane in se vsaj na tem poklicnem nivoju nima kaj pritoževati, njo vendarle nekaj zmoti. Zmoti jo slovnični disclaimer v opombi pod črto: da “v pravilniku uporabljeni moški slovnični spol velja za oba spola”.
Ker če nič drugega, jo diskriminira jezik. Ker jezik je vedno, po definiciji kao političen. Ker nas spol — tako biološki kot slovnični — definira tudi politično. In če nas res, potem moramo tudi sami proklamirati svojo identiteto s statementom, da nismo in nočemo biti omenjeni samo v opombi pod črto. Ker to, da sem ženska, ne more biti zreducirano na eno fucking fusnoto.
Brez aktivizma ni slovenščine?
Ne bom ugibal, kaj in na kateri katedri predava ta senatorka. Filologinja po mojem ni, ker bi sicer vedela, da jezik funkcionira po načelu ekonomičnosti in da lahko z manj povemo več. Da kot pisci in govorci, niti kot naslovniki nočemo izgubljati časa z eksplicitnim naštevanjem oz. z branjem in poslušanjem delov celote. Da je jezik najprej orodje, šele potem moda ali makeup.
Ampak biti jezikoslovec ni nobena garancija, da ti kaj takega ne bo prišlo na misel. Tudi Marko Stabej je jezikoslovec — in to doslej renomiran kot pameten in liberalen, nelektorski —, pa vendar zdaj zagovarja uvedbo ženskega spola za nevtralno rabo in pripominja, da brez aktivizma tudi v jeziku ni napredka in celo, da brez aktivizma danes ne bi govorili slovensko!
Sociolingvistični bullshit
Spolno občutljiva jezikovna raba ne obstaja. Spolno občutljiva jezikovna raba je samo sociolingvistični bullshit občutljivih. Feministično, političnokorektnostno nakladanje kulturno razvajenih, ki se v življenju nimajo kaj pritoževati nad čim bolj pametnim (ali celo motečim) kot nad spolno pristranskostjo jezika. Ta aktivizem se grejo zato, da bi se socialno povzdignili nad domnevne zagamance, ki še vedno najraje po kmečko zarobijo.
Ni jezikovna raba tista, ki je spolno občutljiva. Spolno občutljive so feministke. Gre za socialno modno muho ljudi à la tista senatorka, ki je v kariernem smislu dosegla že tako rekoč vse, samo seksističnega totalitarizma jezika še ni ukinila. Zato hoče sforsirati nova slovnična pravila, nov jezikovni bonton, nove jezikovne navade.
Alter FF
Senatorka gor ali dol, seveda se to ne bi moglo zgoditi brez večine v senatu FF in predvsem ne brez podpore dekana in njegovega razumevanja za “občutek nenagovorjenosti oseb”.
Tako pač je dandanes. Včasih so bili profesorji in še posebej dekani intelektualci širokega miselnega diapazona, ki so dopuščali ravnovesje med liberalizmom in konservativnostjo. Danes pa se v stilu tviteraških SJW borijo za pravice že tako ali tako privilegiranih.
Tudi kot alumnusu FF se mi zdi prav zamalo, da moj bivši faks postaja alter scena — in da po zaslugi uzurpatorjev intelektualnega diskurza nič, ampak prav nič ne more in ne sme ostati konservativna institucija.