Jančar: “Literatura bo, dokler bodo pisatelji in bralci. Ti pa bodo vedno.”

25.4.2018 / 06:08 Komentiraj
Umetnost ni substitut za politiko, temveč je nekaj več. Če se literatura vpreže v politično agitacijo, je z njo konec.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pisatelj Drago Jančar je pred dnevi praznoval 70-letnico. Zdi se enako mlad kot pred 30, celo 40 leti. In enako skromen ali enak  človek sploh, če je s tem lahko zajamem njegovo bistvo. Založba Beletrina ter NUK sta mu v ponedeljek zvečer ob svetovnem dnevu knjige in v okviru prireditve Noč knjige v veliki čitalnici pripravila literarni večer, pogovor z njim in predstavitev njegove nove knjige Mnoga življenja.

Zbrane je najprej nagovorila ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir. Jančarja je orisala kot pisatelja, misleca in človeka formata, ki ga je mogoče opisati le s presežniki:

“Članki […] o njem se praviloma začenjajo z ugotovitvijo, da gre za najpomembnejšega, najbolj prevajanega in najpogosteje nagrajevanega slovenskega avtorja druge polovice 20. in 21. stoletja. Preden se posvetijo različnim vsebinskim dimenzijam Jančarjevega ustvarjanja, preidejo na nizanje dolge vrste prestižnih nagrad, prejetih v Sloveniji in v mednarodnem prostoru.”

250 naslovov in še prihajajo

Po prireditvi sem ravnateljico vprašal, koliko Jančarjevih naslovov imajo skupaj — v vseh jezikih — v Nuku. Odgovorila je, da okrog 250. Drago Jančar pa je rekel, da prevodi še kar prihajajo. Omenil je zadnji angleški prevod Galjota, ki ga je Financial Times v svoji kritiki označil kot sodobni, ne zgodovinski roman.

Večer je povezoval glavni urednik in direktor Beletrine Mitja Čander. Iz njegovega nagovora jubilantu je bilo morda malce provokativno razbrati, da se je Jančar preizkusil v vseh literarnih zvrsteh razen v poeziji. Jančar je potem priznal, da poezije res nikoli ni pisal.

Jančar je vedno zgovoren. Pa saj ima kaj povedati, še posebej o svoji ustvarjalnosti. Najbolj odmeven je bil sklepni del — o usodi ali prihodnosti literature. Rekel je, da literatura bo, dokler bodo pisatelji in bralci — ti pa bodo vedno.

Neskončnost tém

Ko je govoril o svoji gledališki izkušnji in pisanju dram, se je spomnil na Marka Slodnjaka (1946–84). Ta se je že kot študent na Filozofski fakulteti ukvarjal z gledališčem. Jančar ni omenil njegove žalostne usode, kot tudi ne o usodi njegovega brata, igralca Toneta Slodnjaka (1937–71). Slavni literarni zgodovinar Anton Slodnjak je izgubil oba sinova, ki bi lahko živela še danes.

Jančar je opozoril na razlike med gledališčem danes in nekoč. Tedaj so vsi verjeli vanj, danes manj. To da se kaže v priredbah romanov za teater. Po njegovem so bistvo gledališča dialogi, ne pa priredbe proze. Prepričan pa je, da je tém za sodobno dramatiko neskončno.

V zvezi z gledališčem in spremembami, ki jih doživlja, je primerjalno omenil tudi spremembe v slikarstvu oz. v likovni umetnosti, ki se je oddaljila od klasičnih zvrsti in prestopila v instalacije, performanse, multimedijske dogodke …

Drago Jančar po pogovoru z Zoro A. Jurič 20. januarja 2015 v poročni dvorani mariborskega Rotovža (Literarne postaje, Mestna knjižnica MB). Iz pogovora je nastal intervju, objavljen na Fokuspokusu 22. februarja in 1. marca 2015. — [Fotografija: Marko Crnkovič]

Umetnost ni surogat za politiko

Poudaril je tudi, da umetnost ni substitut določenih političnih idej, temveč je nekaj več. Hitro se je izkazalo, da socialni realizem v literaturi ni (bil) dovolj, zato se je pojavila tendenca k bolj kompleksni literaturi. Če se literatura vpreže v politično agitacijo, je z njo hitro konec.

Mitja Čander je v zvezi s koncem literature omenil še konec Evrope, a se Jančar ni dal zmesti. Spomnil je, da je že Srečko Kosovel napisal pesem o koncu Evrope, pa se to vendarle ni zgodilo.

Jančar je označil to Kosovelovo pisanje kot ironično. Vprašanje pa je, ali je to res. Pesem Ekstaza smrti prav gotovo ni bila ironična, ampak po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu kruto realna.

“Lepa, o lepa bo smrt Evrope; / kakor razkošna kraljica v zlatu / legla bo v krsto temnih stoletij, / tiho bo umrla, kot bi zaprla / stara kraljica zlate oči. — Vse je ekstaza, ekstaza smrti.”

Najbolj zajebana ali najlepša leta?

Izvedeli smo še, da se je Drago Jančar s svojim zadnjim, lanskim romanom In ljubezen tudi uvrstil med deset najboljših romanov, ki se potegujejo za kresnika.

Na koncu je povedal, da v zadnjih dneh dobiva veliko čestitk, ki pa so si močno različne: od ugotovitve, da so 70. leta “najbolj zajebana”, do tega, da zdaj vstopa v svoja najlepša leta.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v ponedeljek, 23. aprila 2018, pod naslovom Drago Jančar: Literatura bo živa, dokler bodo pisatelji in bralci. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.


Preberite tudi intervju Zore A. Jurič z Dragom Jančarjem: “Usodo je treba ubesediti.” (1. del) in “Opuščamo branje, opuščamo zgodbe.” (2. del).

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE