Mraz bo do poletja in za to je kriva [vstavi svojo osovraženo stranko]

Najprej malo Twitter forenzike.

Mednarodni sekretar SDS Peter Šuhel je v sredo dopoldne (ob 11:42) tvitnil s poslovnega zajtrka Ameriške gospodarske zbornice (AmCham) naslednje:

“Na #AmChamBusinessBreakfast so danes spraševali[,] katera stranka ima najboljši politični program. Udeleženci so prepričljivo prepoznali @strankaSDS kot stranko z najboljšim programom.”

V tvit je Šuhel pripel rezultate glasovanja. Sodeč po grafu je največ glasov (184) dobila stranka SDS.

Časnik Delo pa je o istem dogodku in o isti stvari malo prej (ob 10:34) poročalo v članku in tvitnilo naslednji povzetek:

“.@NovaSlovenija ima po mnenju udeležencev poslovnega zajtrka @AmChamSlovenia daleč najboljši program. Sledita @strankaSD in @StrankaSMC.”

Ne moremo vedeti

Jernej Štromajer, bodoči kandidat SD na volitvah, je ob neznani uri, a na istem mestu pripomnil, da to — ne Delovo poročilo ne Šuhelova trditev, očitno — “ne bo držalo”, in objavil fotografijo taistega grafa rezulatov glasovanja za najboljši program na taistem dogodku. Rezultati kažejo, da je največ glasov (93) dobila stranka SD.

S fotografije je tudi razvidno, da je SDS dobila samo 6 glasov. Štromajer je svoj prvotni tvit z ugovorom pozneje izbrisal, ostala je samo fotografija.

Na spletni strani AGZ (še) danes ni rezultatov glasovanja na poslovnem zajtrku s predstavniki političnih strank. Kdo je zares zmagal, torej ne moremo vedeti.

Politika kao na kokainu

Če se zatika že pri podajanju golih, preverljivih informacij, si lahko samo mislimo, kako se šele zatika pri tistih, pri katerih so dovoljene interpretacije.

Ta teden sem v medijih zasledil še nekaj podobnih.

Stvar novinarske svobode — in ne preverljivih dejstev — je postalo recimo število posiljenih žensk v Sloveniji. Stvar interpretacije je postalo tudi obsojanje slovenskih politikov — tudi za uživanje kokaina.

To lahko sklepamo iz ugotovitev analize vsebnosti kokaina v ljubljanski kanalizaciji in omenjenih insinuacij, objavljenih v eni bolj gledanih televizijskih informativnih oddaj.

Kakšen je vpliv dezinformacij?

Toleranca do posredovanja potvorjenih ali popolnoma izmišljenih, čeprav preverljivih podatkov ni več samo problem spleta, posameznikov, strank, izmišljenih Twitter accountov in anonimnih spletnih komentatorjev. Po novem je tudi stvar mainstream medijev.

Kakšen je sploh vpliv dezinformacij? Ali vplivajo na naša prepričanja? Bodo vplivala na volilne rezultate? Je treba za zmago na volitvah širiti lažne informacije, dezinformacije? Kako sploh reagiramo na takšne informacije? Ali med volilci levih in desnih strank obstaja razlika glede na njihove reakcije na dezinformacije? So politične debate na družbenih omrežjih pomembne? V kolikšni meri online debate in (dez)informacije iz mainstream medijev sploh vplivajo na naša prepričanja?

Niti demokratična niti nedemokratična

Resnih odgovorov na to temo še ni. Šele zdaj se pojavljajo raziskave, ki se ukvarjajo šele z osnovami in iščejo prava raziskovalna vprašanja (recimo zadnje poročilo Fundacije Hewlett).

Večina avtorjev se strinja, da nivo uporabe družbenih medijev ni povezan z nivojem demokracije določenega družbenega okolja. Družbena omrežja niso niti demokratična niti nedemokratična. So samo arena, v kateri politični akterji — demokratični in nedemokratični — bijejo boj za vpliv in moč.

Sončne eksplozije

Včasih smo verjeli, da je komunikacija, ki temelji na nepreverjenih ali neresničnih informacijah, obsojena na neuspeh. Verjeli smo, da medij, ki si privošči objavljati neresnične informacije — neglede na njihovo količino — izgubi publiko.

Je to še vedno res? Za večino ljudi to po mojem še vedno drži.

Res pa je tudi, da obstajajo tudi tako vneti privrženci določenega svetovnega nazora ali politične stranke, da so vedno pripravljeni verjeti svojemu mediju, svojemu prinašalcu informacij. To so ljudje, ki jih resnica in dejstva ne zanimajo.

Tako je lahko za nekatere vsaka sedma ženska v Sloveniji žrtev posilstva. Za druge (ali iste) je lahko velik del slovenske politike na kokainu. Tretji spet verjamejo, da ISIS pripravlja bombne napade na vrtce po vsej Evropi in da nam bodo sončne eksplozije naslednji teden skurile električne kable in onemogočile mobilne telefone.

Da bo mraz do junija. In da bo za to kriva osovražena politična opcija.