Kdo so sploh Južnjaki in zakaj jim SLO politiki v rit lezejo?
Poslanci SMC so vložili bizaren, absurden, zakonodajno in birokratsko topoumen, družbeno nekoristen (če že ne škodljiv), lekspurleksističen, predvolilno oportunističen predlog — citiram — Zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ.
Predlog je podpisalo 24 od 35 poslancev SMC — 11 renegatov pa bodo zdaj za kazen izključili ali kaj? — plus dva Erjavčeva ter po pet Židanovih in Mesčevih.
Prvopodpisani je človek z mehkim ć-jem (dr. Dragan Matić, SMC, predsednik odbora DZ za kulturo, med sopodpisniki pa je tudi ženska z mehkim ć-jem (Violeta Tomić, Levica).
In potem se še čudimo, da po drugi strani obstajajo tudi taki modeli kot Norma Korošec, GOD — sicer predvsem civilna alt-right antiaborcionistična in antivakserska solistka —, ki bluzi, da bi bilo treba v uradnih dokumentih prepovedati mehki ć, ker ni avtohtona slovenska črka!
ZUKKPNSPNNSFRJ
Po besedah predlagateljev je “cilj [predloga ZUKKPNSPNNSFRJ] na bolj organiziran način uresničiti že obstoječe kolektivne kulturne pravice narodnih skupnosti SFRJ ter jim zagotoviti večjo podporo”.
Predlog tudi predvideva — še pišejo na spletu modernega centra — “preoblikovanje dela Službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice na Ministrstvu za kulturo v Urad za narodne skupnosti pripadnikov nekdanje SFRJ”.
Ideja ni presenetljiva. Vsake kvatre se prebrisani politiki — še zdaleč ne nujno tisti z mehkim ć-jem — spomnijo, da bi bilo treba urediti pravice in/ali položaj tako imenovanih Južnjakov. Ker da so v Sloveniji — četudi polnopravni državljani, vendar med pripadniki večinsko slovenskega naroda — za nekaj prikrajšani.
Multi-kulti dušebrižniki ponavadi rečejo, da narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ po krivdi (ali vsaj slabi vesti) večinocentričnega, kao na klene, nekoč zatirane, nenadoma pa dominantne Slovence naravnanega sistema in okolja ne uresničujejo v zadostni meri svojih kulturnih interesov.
To da je slabo za nacionalne identitete tako imenovanih čefurjev. Zato da so podvrženi asimilaciji. Vsaj prikriti. Nihče jih seveda ne tepe, dokler v neparnem, world music ritmu ne zafušajo pesmice Slovenec sem, je mati djala — ampak kot vsaka poštena država moramo pač delati na spodbujanju različnosti. Ker to tudi nas bogatí, ne samo njih osrečuje.
Po mojem gre bolj za naše lastno moralno zadoščenje in samovšečnost kot pa za njihovo konkretno kulturno korist.
Kako to gordo zvuči deklaracija!
Pa poglejmo, kako je pri nas poskrbljeno za “narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ”.
Leta 2011 je Državni zbor — pod predsedovanjem Pavla Gantarja, torej v času Pahorjeve vlade — sprejel Deklaracijo Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (DePNNS).
Deklaracija je čez tisoč besed dolg bulšit, iz katerega bom citiral samo en odstavek:
“Pripadniki navedenih narodnih skupnosti [Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci, Srbi; op. MC] uživajo vse individualne pravice, ki so za državljanke in državljane določene v Ustavi, posebej pa imajo pravico do lastnega narodnostnega samopoimenovanja in samoorganiziranja na narodnostni podlagi, s čimer lahko uživajo in razvijajo kulturo svojega naroda, negujejo svoj jezik in pisavo, ohranjajo svojo zgodovino, si prizadevajo za organizirano prisotnost v javnosti ter v sodelovanju s pripadniki večinskega naroda in drugih narodnih skupnosti prispevajo k multikulturnosti Slovenije. Republika Slovenija ne le priznava, temveč takšno dejavnost tudi spodbuja, hkrati pa si bo prizadevala za uveljavitev pravnih okvirov, ki bi zagotovili materialne in druge oblike podpore njihovemu delovanju.”
Nekaterim izmed tistih, na katere se to nakladanje nanaša, se mogoče zdi lepo, da jih oblast obravnava s posebno naklonjenostjo. Mogoče se je pa kdo od njih le vprašal, zakaj jim posebej in eksplicitno obljubljajo že tako ali tako z Ustavo zagotovljene pravice.
Še več! Ta samozlobirana Deklaracija vzbuja sume, da gre za neke vrste pozitivno segregacijo, češ, super, vi imate svojo kulturo, jezik, pisavo, zgodovino — zdaj pa le glejte, da boste vse to negovali in pri tem vztrajali. Ker brez tega mi večinci ne bomo izpadli tolerantni.
Za to gre pri vsej tej zadevi nasploh.
Multi-kulti alkimija
Nadalje imamo v Sloveniji organ v sestavi, ki spada pod Ministrstvo za kulturo in se mu reče Služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice.
Hočete še malo leporečenja? Voilà:
“Kultura je eno redkih področij, kjer se lahko ljudje svobodno izražajo neglede na svoj družbeni položaj, etnično pripadnost, državljanstvo, zdravstveno stanje, se pravi, neglede na vse okoliščine, zaradi katerih so lahko v neenakem položaju. Ta lastnost kulture — še posebej umetnosti — omogoča posameznikom predstaviti zgodbe in videnja, v katerih se naši medsebojni odnosi predstavijo v novi, oplemeniteni luči. Alkemična [boldiral MC] lastnost kulture je nerazumevanje drugačnega sposobna preobraziti v razumevanje, zato je v procesu družbene integracije ključna.”
To je ta urad, ki ga predlagatelji Zakona nameravajo delno prestrukturirati. Treba je povedati, da se SKRČP ne posveča (toliko) pripadnikom narodov nekdanje SFRJ, temveč drugim “posebnim”, “ranljivim” skupinam. Dotična Služba ima namreč dve komisiji: Strokovno komisijo za kulturno dejavnost posebnih skupin in Komisijo za ocenjevanje vlog[,] prispelih na Javni razpis za izbor operacij za večjo socialno vključenost pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture v okviru Evropskega socialnega sklada.
Nadaljevanje jutri.