Primer Fak: Kaj se čudite? Ekstremno ja, ne pa eksotično. Nova normalnost.

30.1.2018 / 06:08 1 komentar
Ropotarnica ekstremnih, vendar ne eksotičnih idej niso samo družbena omrežja, ampak tudi mediji. Želeli ste, poslušajte!
NAROČI SE PRIJAVI SE

V zvezi s primerom Jakov Fak naj navržem samo še nekaj pripomb. Ker je bilo o tem povedanega že dovolj — (z redkimi izjemami v tem stilu) v glavnem pametnega kot recimo teksti od Darinke Pavlič Kamien in Jožeta P. Damijana in Borisa Vezjaka —, se bom osredotočil samo na postranski, a ne nepomemben družbeni kontekst.

Da Fak kao ni primeren za slovenskega zastavonošo, ni bilo nekaj, kar bi se pojavilo kar od nikoder. To je (bilo) v zraku. Gre za ne novo in tudi ne neuveljavljeno idejo, da moramo Slovenci najprej poskrbeti zase in za svoje. Dati prednost sebi. Slovenija, Slovenci first.

Ker pa je to rekel nekdo s Facebooka, kjer domnevno domujejo debili, pa je vesoljna Slovenija planila tudi na Marka Zuckerberga, da tako rečem, ne samo na Bogdana Gabrovca.

Iks-ipsilon rodoljubi

Seveda je bila napaka, da je OKS dal izbiro zastavonoše na glasovanje na Facebook. Seveda je bilo predvidljivo, da se bo zgodilo nekaj takega, kar se potem res je.

In seveda je Facebook tudi ropotarnica neprijetnih ali celo škodljivih neumnosti ali čudaštev, ki jih mainstream družba upravičeno noče videti in zanje sploh slišati.

Bistvo zapleta, da nekim iks-ipsilon rodoljubom na Facebooku ni bila všeč možnost, da bi poslovenjen Hrvat nosil našo trobojnico na otvoritvi ZOI v Pjongčangu, me spominja na idejo pisatelja Borisa Pahorja, da bi bilo treba 5. člen Zakona o grbu, zastavi in himni (ZGZH) spremeniti tako, da uradno besedilo péte himne ne bi bila več 7. kitica Zdravljice, ker da govori o naši sicer hvalevredni, miroljubno koeksistenčni naklonjenosti do sosedov in o želji, da bi se z njimi dobro razumeli, temveč 2. kitica. Ki se glasi:

“Komú narpred veselo / zdravico, bratje! č’mo zapét’? / Bog našo nam deželo, / Bog žívi ves slovenski svet, / brate vse, / kar nas je / sinov sloveče matere!”

Tujec ne sme peti Zdravljice — razen če fuša

Hočem reči, da je ideja, da Fak ni primeren za slovenskega zastavonošo, ker pač rodom ni Slovenec, morda res ekstremna, ni pa eksotična.

Sam se seveda z njo ne strinjam, ker če je človek prestopil v naš tabor, potem ne vidim razloga, da ga kot takega tudi ne bi sprejeli. Ideja o njegovi neprimernosti je podobno, kot če bi mislili, da se noben tujec — niti naturaliziran, kaj šele ob tem tudi zaslužen in cenjen — ne bi smel dotakniti slovenske državne zastave. Ali zapeti Zdravljice. Ali da je kaj narobe s tem, da sta trenerja košarkarske in rokometne reprezentance Neslovenca.

Ampak pustimo zdaj to. To je vendar jasno vsem, ki dobro v srcu mislimo, kajneda.

Naše fucking mnenje šteje. Zakaj nas potem ne bi še kdo vprašal, ali mislimo, kdo naj bo zastavonoša slovenske olimpijske reprezentance? In tudi tisti malo manj vzgojeni so vsaj toliko vzgojeni, da vedo, da se spodobi odgovoriti, če te kdo kaj vpraša — in to tako, kot res misliš.

Jakov Fak in Ahmad Shamieh

Če torej rečem, da je primer Fak ekstremen, ni pa eksotičen, potem hočem s tem povedati, da je ekstremizem dandanes vse prej kot eksotičen. Pa ne samo po zaslugi Facebooka. Za lase privlečene ideje in pretirane misli so nova normalnost. Pretiravanje je nova norma, da bi po eni strani dosegli, da nam ljudje v tej kakofoniji prisluhnejo, da nas slišijo, opazijo in da ima naš glas sploh kakšen učinek.

Primer Fak v tem smislu spominja tudi na primer Ahmada Shamieha. Vsa ta kolobocija z beguncem je bila zreducirana na to, da se vlada in drugi politiki ne znajo ali nočejo enako potruditi za naše rojake tako kot za enega Sirca.

Slovenska medijska skrajnost

Tudi ni res, da bi bil leglo ekstremnih, a ne eksotičnih idej samo Facebook. Leglo ekstremnih, a ne eksotičnih idej so tudi mediji. Še več! Tudi mnoge, premnoge politične stranke so leglo ekstremnih, a ne eksotičnih idej. Pa ne samo desnih medijev in strank in ne samo slovenskih medijev in strank.

In tudi ta neumnost, ki jo zagrešil Olimpijski komite Slovenije, da je dal na Facebook glasovanje o zastavonoši, sama po sebi ni nič novega. Mediji nas iz dneva v dan sprašujejo, kaj si mislimo o stvareh, ki ne samo niso naša stvar, ampak celo o tistih, o katerim ne moremo prav dosti vedeti — ker bodisi nismo (dovolj) informirani ali pa se še sploh niso zgodile. Takšne in drugačne ankete so železni repertoar vsakega slovenskega medija.

Poudarjam: to se je razpaslo do skrajnosti v Sloveniji, ne kje drugje po svetu.

Naše fucking mnenje šteje

Mediji nas sprašujejo, ali bi — in za koliko — povišali minimalno plačo. Ali bi priznali samostojnost Palestine. Ali se strinjamo z vsako nepomembno ali celo butasto izjavo, ki jo nekemu politiku uspe provaliti. Ali bi moral predsednik OKS — ali odg. ur. tega in tega medija ali reprezentančni nogometni selektor ali članica senata KPK — odstopiti. Ali verjamemo, da je nekdo nekoga res umoril ali pa da so ga obsodili po krivem. Katero mesto bo temovalec ali ekipa dosegel na tem in tem prvenstvu. Kateri mediji po našem najbolj lažejo. Ali mislimo, da je topla zima posledica globalnega segrevanja.

Naše fucking mnenje šteje. Zakaj nas potem ne bi še kdo vprašal, ali mislimo, kdo naj bo zastavonoša slovenske olimpijske reprezentance?

Ker hej, tudi tisti malo manj vzgojeni so vsaj toliko vzgojeni, da vedo, da se spodobi odgovoriti, če te kdo kaj vpraša — in to tako, kot res misliš.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE