Kikiriki in opice: Vlada naj da več sredstev za raziskave in razvoj

V predvčerajšnjem komentarju Zakaj Cerarjeva vlada strada visoko šolstvo ter raziskave in razvoj? sem prikazal, kako so po letu 2011 tri slovenske vlade — predvsem sedanja, Cerarjeva — siromašile univerze in raziskovalne organizacije.

V tem zapisu pa bom simuliral, kaj bi pomenilo povišanje javnih izdatkov za raziskave in razvoj (RR) na evropsko raven.

Spodnja slika kaže tri variante povečanja javnih izdatkov za RR.

• Prva varianta (oranžna krivulja) kaže stagnacijo teh izdatkov na ravni 0,55% BDP — kar je za 0,15% nižje od EU povprečja.
• Druga varianta (rdeča krivulja) kaže povečanje javnih izdatkov za RR na evropsko raven (modra krivulja) — in sicer na 0,7% BDP.
• Tretja varianta (zelena krivulja) pa kaže dvig javnih izdatkov za RR na raven lizbonskega cilja, to je na 1% BDP, do konca mandata naslednje vlade (2022). Danska, Nemčija, Islandija, Finska, Švedska in Norveška so že tam, Avstrija se temu hitro približuje.

Do pol milijarde

Naslednja slika kaže, kaj bi takšno povečanje javnih izdatkov za RR pomenilo s stališča sredstev za univerze in raziskovalne organizacije.

Že samo vzdrževanje dosedanje nizke ravni javnih RR izdatkov na ravni 0,55% BDP bi pomenilo letno realno povečevanje teh sredstev za 3,2%, kolikor znaša predpostavljena stopnja rasti BDP v obdobju 2018–22. To tudi pomeni dvig javnih izdatkov za RR za skoraj 80 milijonov evrov do leta 2022 glede na leto 2016.

Če bi naslednja vlada zasledovala povečanje javnih izdatkov za RR na evropsko povprečje (okrog 0,70% BDP), bi se do leta 2022 skupni javni izdatki za RR morali povečati s sedanjih 200 na skupaj 346 milijonov evrov.

V primeru zasledovanja dinamike Avstrije in doseganja evropskega cilja 1% BDP za javne RR izdatke, pa bi se ti morali povečati za 2,5-krat na 498 milijonov evrov do leta 2022.

Dinamika izdatkov

Te tri variante slovenske dinamike izdatkov za RR pomenijo letno povečanje sredstev v razponu med 80 milijoni (do leta 2022) — če samo vzdržujemo trenutno finančno podhranjenosti RR — in 300 milijoni evrov, če ambiciozno sledimo lizbonskemu cilju in skandinavskim državam.

Najbrž se vsi strinjamo, da vzdrževanje trenutnega stanja na tem področju in trajno zaostajanje za EU državami ne more biti naš cilj. Najmanj, kar je, je to, da do leta 2022 dosežemo evropsko povprečje javnih izdatkov za RR.

To pomeni, da bi se moral letni javni izdatek za RR dejavnosti do leta 2022 povečati za 150 milijonov evrov oz. da bi se sredstva morala podvojiti. Pri lizbonskem cilju (1% BDP za RR), pa bi se morala sredstva za RR na letni ravni povečati za 300 milijonov evrov do leta 2022 (spodnja slika).

Laboratorij

Ključno vprašanje pa se seveda glasi, kaj bi univerze in raziskovalne organizacije s temi dodatnimi sredstvi počele.

Odgovor se skriva v četrti sliki iz prejšnjega komentarja (še enkrat spodaj), ki kaže, da Slovenija za RR dejavnost letno nameni samo 42€ na prebivalca, kar je skoraj širikrat manj kot znaša evropsko povprečje (135€/preb.) oziroma kar 7-krat manj kot za RR dejavnost namenja Avstrija (295€/preb.).

Raziskovalna oprema (laboratoriji) naših znanstvenikov je financiranju primerno slaba in zastarela. Manj denarja je na voljo za nove univerzitetne programe. Manj denarja je za sodelovanje med gospodarstvom ter univerzami in inštituti. Manj za nove zaposlitve.

Število študentov na profesorja je višje kot v razvitih državah. Študentje se drenjajo v prevelikih skupinah. Sam študij je manj kakovosten. Tudi plače asistentov, profesorjev in raziskovalcev so temu primerno nižje.

“If you pay peanuts, you get monkeys.”

Skratka, če hočemo evropsko primerljivo kvaliteto študija, če hočemo enak nabor in enako dobre študijske programe, če hočemo evropsko primerljive pogoje za raziskovanje naših znanstvenikov, če hočemo tesnejše sodelovanje med gospodarstvom ter univerzami in inštituti — čemur bodo sledile inovacije, patenti in prvovrstni diplomanti —, je pač treba za to zagotoviti več denarja.

Skandinavske države ter Nemčija in Avstrija se tega očitno dobro zavedajo. Naši resorni ministri pa se obnašajo, kot da je s kikirikijem mogoče zagotoviti vrhunsko znanost, vrhunske diplomante in vrhunsko dinamiko inovacij in patentov, ki bodo zagotovili tehnološki in razvojni preboj našega gospodarstva.

To brez več sredstev ne bo mogoče. Ker kot pravi pregovor: “If you pay peanuts, you get monkeys.”

Opomba: Tekst je bil objavljen v sredo, 24. januarja 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Zakaj povečati javne izdatke za raziskave in razvoj na evropsko raven?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.