Reprodukcija gospostva: “Gospodje Pankrti, jest vam ne verjamem!” (1.)

Ko sem pred časom javno trdila, da pri nas nimamo politične levice, me je kolega, univerzitetni profesor sociologije, vprašal, kako potem razumem levico in kako desnico.

Odgovorila sem mu, da je zame politična levica tista sila, ki v družbi ruši obstoječa gospostvena razmerja. Medtem ko politična desnica obstoječa gospostvena razmerja vzdržuje in reproducira.

Zavzemanje za demokracijo, človekove pravice, nove različice feminizma itd. je na prvi pogled videti kot agenda levice, vendar v resnici vzdržuje in reproducira obstoječa gospostvena razmerja. Skozi ta razmerja današnji kapital vlada svetu.

Zato tovrstnih gibanj in njihovih predstavnikov ne moremo imeti za politično levico. Ne za tiste, ki se zavzemajo za dejanske vsebinske spremembe v današnjih družbah.

Enako velja tudi za vrsto drugih družbenih fenomenov, ki se na prvi pogled zdijo protisistemski. Večina tako imenovane alternative sodi v ta sklop.

In to velja tudi za Pankrte.

Pravi balzam

Pankrti so obeležili 40-letnico obstoja in delovanja s turnejo pod naslovom Gospodje, jaz vam ne verjamem. Naslov je super. Pravi balzam za vse, ki jim gre na živce jara gospoda, ki nam v postsocializmu vlada. In na živce gre kar precejšnjemu delu Slovencev in Slovenk.

Zato se z naslovom turneje Pankrtov ni težko identificirati. Ga vzeti za svojega. In s tem vzeti za svoje tudi Pankrte. Še posebej, ker lahko s tovrstno identifikacijo človek zavzame protisistemsko držo. Ker če je kdo proti sistemu, potem so to Pankrti. Preverjeno. Biti na njihovi strani pomeni biti proti sistemu. To človeku godi. Na različnih libidinalnih nivojih.

Natanko zato pa je to tudi nevarno. Današnji gospodar namreč vlada skozi zapoved ugodja. Skozi ukaz: “Uživaj!” Pankrti niso na drugi strani tega ukaza. Ampak ga nadvse uspešno reproducirajo. Še posebej zato, ker se zdi, da ga ne. Da če kdo, potem ravno oni sistema ne vzdržujejo. Vendar v resnici počnejo točno to.

Zato je naslov turneje Gospodje, jaz vam ne verjamem nadvse primeren. Kajti tisti gospodje, ki jim danes še prav posebej ne moremo verjeti, so prav člani skupine Pankrti. In drugi, ki v političnem prostoru zavzemajo mesto navidezne protisistemskosti.

Ideologija vladajočih

Naj povedano pojasnim samo na dveh nivojih — teoretskem in praktičnem.

Teoretsko razlago moram začeti z dejstvom, da procesi družbene reprodukcije vedno vključujejo procese reprodukcije gospostvenih razmerij. Torej razmerij med vladajočimi in vladanimi.

Seznam tistih, ki so ta problem proučevali, je dolga in vključuje Freuda, Fromma, Marcuseja, Adorna, Althusserja in številne druge, nenazadnje tudi Žižka. Vemo skratka, da je ideologija vladajočih, ki jo morajo vladani sprejeti kot lastni način razumevanja sveta, ključna za reprodukcijo gospostvenih razmerij.

Problem je kompleksen. Prvič sta ga resno analizirala že Marx in Engels (Nemška ideologija itd.) Če hoče družba obstajati, morajo vladani in izkoriščani sami vztrajati v lastni poziciji podrejenosti in vladanosti. To si morajo celo želeti.

Analiza dejanske vpetosti

Zato ni mogoče za nobeno ideološko pozicijo na hitro in na splošno reči, da je leva ali desna. Ali torej ohranja in reproducira za družbo značilna družbena razmerja ali pa jih ruši.

Za takšno oceno je treba vedno narediti precej kompleksno analizo, ki ima več stopenj. Najprej je treba ugotoviti, kakšni so procesi reprodukcije konkretne družbe in za njo značilnih gospostvenih razmerij.

Potem je treba pogledati, kako določeni akterji objektivno sodelujejo ali ne sodelujejo v reprodukciji obstoječih gospostvenih razmerij.

(Tu gre za analizo dejanske vpetosti v socialne prakse — in ne tega, kaj si akterji sami mislijo, da delajo oz. kaj o njihovem delovanju mislijo drugi. Treba je skratka, slediti je treba Marxovemu načelu, da ne gre za to, kaj ljudje mislijo, da delajo, ampak za to, kaj dejansko delajo. Ljudje si namreč pogosto umišljajo, da delajo nekaj drugega, kot pa dejansko delajo.)

Šele potem je mogoče ugotoviti, ali delujejo prosistemsko ali protisistemsko.

Enoumje, strinjanje, kimanje …

Seveda imam premalo prostora, da bi lahko za Pankrte na tem mestu naredila podrobno analizo po zgoraj opisanih korakih.

A če to analizo podamo v skrajšanem obsegu, se je treba pod točko 1 zavedati, da se v današnjih potrošniških kapitalističnih družbah gospostvena razmerja reproducirajo drugače kot v socializmu. Takrat so se reproducirala skozi enoumje, odsotnost kritike, strinjanje, kimanje, socialistično moraliziranje itd.

V takratni družbi je bilo delovanje Pankrtov dejansko protisistemsko, saj so s svojim delovanjem objektivno rušili družbene prakse reprodukcije gospostvenih razmerij. Percepcija tega, kar so Pankrti počeli, in objektivni učinek njihovega delovanja, sta bila skladna.

Danes pa ni več tako. Zakaj, bom pojasnila naslednjič.

Nadaljevanje prihodnji teden.