Želim vam bogato leto 2018! Ker kdaj pa bomo bogati, če ne zdaj?
Samo če zaslužimo več kot porabimo, lahko brez odrekanja na račun temeljnega preživetja oddvojimo znesek za kakšno pametno naložbo. Če denarja ni, pa tudi ni mogoče nič privarčevati.
Takrat je seveda treba močno stiskati in varčevati, da povežemo začetek meseca s koncem in da se nam ni treba celo zadolževati.
To je torej povsem jasno na ravni vsake mikrocelice naše družbe, kot tudi na ravni podjetij. Vsaj zasebnih.
To zavedanje pa se očitno izgublja po lestvici navzgor proti državi.
Če v Sloveniji ta hip dosegamo najvišjo stopnjo rasti BDP kot kadarkoli prej, potem to pomeni, da bi lahko kaj privarčevali. Privarčevano bi lahko porabili za pametne naložbe v razvoj naše družbe.
Tako pa s stališča gospodinje začudeno gledam, kako je mogoče, da ob tem, da nam gre najbolje doslej, leto zaključujemo z negativno nulo.
Za hude čase?
In čeprav so napovedi obetavne tudi za leto 2018, je finančna ministrica napovedala samo 50 milijonov presežka prihodkov nad odhodki v državni blagajni.
Okej, od države resda ne pričakujem, da bo denar nalagala na nek varčevalni račun za hude čase. Bi pa pričakovala, da bo konjukturna obdobja izkoristila za dvig nacionalne konkurenčnosti, recimo z razbremenitvijo dajatev na plače ali z znižanjem DDV, za katerega so pred leti obljubljali, da ga dvigujejo samo začasno.
A to bi se morda lahko zgodilo v neki drugi državi, pri nas pa je to nerealno pričakovati. Mi bomo ustvarjene presežke očitno raje namenili za plače javnih uslužbencev.
Da se razumemo: sem odločna zagovornica dejstva, da morajo ljudje dobro zaslužiti, kajti potrošnja je pomemben generator uspešnega gospodarstva. Toda posameznikova plača mora biti odraz njegove učinkovitosti. Dvigovati ljudem plače, ne da bi pričakovali boljše rezultate njihovega dela, je nedopustno. Še posebej, če večji del tega, kar se nateče v državno blagajno, ustvari zasebni sektor.
Ta ima zaradi boljšega poznavanja gospodinjske logike vgrajen sistem primernega varčevanja za potrebne naložbe in razvoj. Imamo sektor, ki ustvarja in varčuje, in sektor, ki neposredno ne ustvarja, hkrati pa nas vedno več stane — ne da bi nam, državljanom tudi več dajal.
Na krilih konjunkture
Nezadovoljstvo z razmerami in plačami lahko javni sektor izrazi z dobro organiziranimi stavkami in pritiski, ki jih vodijo izkušeni in prekaljeni sindikalni voditelji. Mediji takšne dogodke zelo dobro pokrijejo. Protesti so zanimiva tema, ratingi pa visoki.
Enotnega gospodarskega protesta na naših ulicah ne pomnim. Protestov posameznega podjetja ali panoge že, ne pa tudi organiziranega protestnega sporočila celotnega gospodarskega sektorja. Očitno se to zgodi v manirlih, poslovnih oblikah — na sestankih, z opozorili ustreznih reprezentativnih institucij, kakršni sta GZS ali Slovenski poslovni klub in podobni. A kaj, ko takšni sestanki ne dosegajo medijskega učinka v primerjavi z žvižgi, pohodi po ulicah, celo grožnjami, žaljivkami in psovanjem.
Zato je navdušenje nad trenutno zelo spodbudnimi kazalniki uspešnosti naše države manjše, kot bi lahko bilo. Denar, ki smo ga letos morda ustvarili kot nek presežek, je že porabljen za pokrivanje negativnega stanja naših bolnišnic. Denar, ki se nam obeta na krilih konjunkture v prihodnjem letu, pa bo po vsej verjetnosti šel za plače javnih uslužbencev.
Tisti, ki vodijo naše nacionalno gospodinjstvo, so v šoli očitno pogosto špricali ta predmet.
Želim vam bogato leto 2018! Iskreno vam želim, da postanete bogatejši v medsebojnih odnosih, bogatejši v izkušnjah, bogatejši zaradi kulturnih in športnih doživetjih, bogatejši v smislu zdravja kot največjega bogastva — in bogatejši po stanju na vašem tekočem računu.
Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.
