Jože P. Damijan (1.): “Privatizacija je bila v modi, ko sem bil minister.”

21.12.2017 / 06:08 Komentiraj
Pravil EU se morajo držati samo majhne države, velike pa si jih prilagajajo ali jih suspendirajo, če jim ne ustrezajo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

“Intervju, ki sem ga dal za portal Skozi oči prekariata. Zelo dober spraševalec je bil Črt Poglajen, urednik.” — Jože P. Damijan na svojem blogu.


Danes o privatizaciji (NLB) in pritiskih EU na Slovenijo ter fahiodiotih in sociopatih. Nadaljevanje jutri o problemu prekariata.


Skozi oči prekariata: Zapisali ste, da je bila odločitev vlade, da ne bo prodala NLB, upravičena. Zakaj?

Jože P. Damijan: Od leta 1994 do krize smo v sanacijo banke vložili 3,4 milijarde evrov, po krizi pa še 1,9. Minimum je, da bodo ob prodaji ta sredstva povrnjena.

Dokler pa bančni trg ne bo zaživel in se tržna vrednost bank ne bo približala vsaj knjigovodski vrednosti, to ne bo mogoče. Zato se mi odločitev vlade zdi smiselna. Banke zdaj ni pametno prodajati. Neglede na zahteve Evropske komisije.

Vzgojna trda igra EU

SOP: Bi bilo ravnanje EK mogoče interpretirati kot zagovor načel, pomembnih za finančno stabilnost, ali kot politični pritisk za širitev lastništva v banke drugih držav?

JPD: Gre za oboje. Pravila EU so pri državnih pomočeh bankam trdna. Država mora banko, ki ji odobri pomoč (jo dokapitalizira), v treh letih prodati, banka pa ne sme povečevati kreditnega portfelja. Kar pomeni, da mora zmanjševati aktivnosti, da pomoči ne bi zlorabila. Tako poskušajo zmanjšati nevarnost izkrivljanja konkurence. Tu so stvari jasne.

Pri Sloveniji in NLB igra Evropska komisija zelo trdo igro, ker želi vsem pokazati, da je treba pravila spoštovati in da da jih nihče ne sme kršiti. Do konkretnih politično ekonomskih interesov, ki za obrambo omenjenih načel seveda obstajajo, pa lahko pridemo, če si ogledamo, kako Evropska komisija deluje pri velikih državah in pri velikih bankah.

Ko se podobna stvar, kot se je zgodila pri nas, zgodi državah kot Nemčija in Francija, pravila suspendirajo, tako kot v primeru pakta o stabilnosti in rasti. Pravila EU v praksi veljajo samo za majhne in politično nepomembne države, medtem ko si velike države ali staroselke kot Luksemburg pravila prilagajajo oz. so pravila zanje suspendirana, če jim ne ustrezajo.

Na načelni ravni se zastavlja vprašanje, ali je vztrajanje pri teh principih sploh smiselno, ko so v očitnem nasprotju z interesi določene države. Pomembno je predvsem, da so pravila razumna, da je možna določena stopnja fleksibilnosti in da veljajo ista za vse.

SOP: Pa podpirate privatizacijo NLB?

JPD: Osebno sem za privatizacijo NLB. Je pa kot rečeno pri prodaji pomemben timing. Banko je treba privatizirati, ko bomo zanjo dobili dovolj velik izkupiček, da si povrnemo denar, ki smo ga vložili v njeno sanacijo.

SOP: Kakšno vlogo imajo znotraj lastništva bank države v zahodni Evropi? So banke v privatni ali v državni lasti?

Banke so na zahodu večinoma v privatni lasti. Imajo pa države njihovo lastništvo kljub temu pod nadzorom. Brez védenja ali odobritve vlad se ne zgodi nič zares pomembnega.

Svojevrsten primer je Nemčija, ki ima ob privatnih bankah dobro razvit sistem tako imenovanih deželnih bank, ki dajejo državi vzvod za pomoč gospodarstvu. Dejstvo je namreč, da se zasebne banke v času kriz prestrašijo in zaprejo kreditne linije. Naloga bank v državni lasti pa je tudi pomoč, zato v krizah ravnajo drugače.

Specifika nemškega gospodarstva je tudi, da je na borzi razmeroma malo podjetij. Če Nemčijo primerjamo z drugimi državami, je veliko srednjevelikih podjetij v lasti družin.

Umik države iz gospodarstva?

SOP: Dejali ste, da je Tim Harford, najbolj cenjeni britanski ekonomski kolumnist, zapisal, da je bila v 20. stoletju privatizacija moderna do velike gospodarske krize, po tem pa da se je trend obrnil. Lahko iz tega sklepamo, da se bo tudi pri nas želja po privatizaciji podjetij v državni lasti znižala šele z naslednjo gospodarsko krizo?

JPD: Mislim, da smo že čez točko, na kateri je bila privatizacija razumljena kot rešitev. V modi je bila, ko sem jaz postal minister. Takrat se je govorilo o umiku države iz gospodarstva, vendar se je hitro pokazalo, da je ta umik v praksi povzročil veliko škode — in to na več področjih.

V številnih državnih podjetjih je prišlo do prodaje pod mizo ali prodaje lastnikom, ki niso bili kos financiranju prevzemov. Problem je bil predvsem pri kreditih, s katerimi so menedžerji prevzemali podjetja in jih poplačevali z denarnim tokom podjetij samih. S tem so jih oslabili, saj je ostalo manj denarja za naložbe. Ko pa je prišlo do velike gospodarske krize, lastniki niso mogli odplačevati svojih kreditov in so v brezno potegnili tudi podjetja.

Lekcija, ki smo jo iz tega lahko potegnili, je ta, da je treba privatizirati premišljeno in predvsem paziti, komu podjetje prodajamo. Poleg tega je tudi pomembno, da na določenih področjih do privatizacije sploh ne pride. V nekaterih panogah namreč zaradi zasledovanja širšega družbenega interesa privatizacija preprosto ni smiselna. V mislih imam predvsem infrastrukturo, energetiko in del finančnega sektorja.

Fahidioti in sociopati

SOP: Ko ste govorili o izobraževanju ekonomistov, ste uporabili precej ostri besedi: “fahidiot” in “sociopat”. Rekli ste, da lahko ljudje, ki med študijem berejo samo ekonomsko literaturo, ne posvečajo pa se filozofiji, sociologiji in psihologiji, naredijo veliko škode. Kako pri študentih ekonomije utrditi družboslovno-humanistično komponento znanja?

JPD: Če želimo znotraj ekonomije utrditi družboslovno-humanistično komponento, moramo fokus z matematične optimizacije premakniti na razumevanje družbene vloge ekonomije. Ko sem jaz študiral, je bil ta segment bistveno močnejši. Imeli smo sociološke in filozofske predmete. Pa že takrat razširitev teh področij ne bi škodovala.

Profesor Ariel Rubinstein je v Izraelu naredil nekaj zanimivih raziskav, s katerimi je poskušal ugotoviti, ali študij ekonomije iz študentov dela slabe državljane ali pa je njihovo ravnanje odvisno od siceršnjih lastnosti. Ko je pred isti problem optimizacije podjetja postavil študente različnih smeri, je ugotovil, da bi se študentje ekonomije pogosteje odločili za odpuščanje delavcev kot pa študentje drugih družboslovno-humanističnih ved.

Švicarski ekonomist Bruno Frey je podobno hotel ugotoviti, ali študij ekonomije dela diplomante bolj sebične ali pa gre za samoselekcijo študentov z manj izraženim socialnim čutom za študij ekonomije.

Ugotovil je dvoje. Prvič, da so študentje ekonomije že na začetku študija bolj sebični kot študenti drugih smeri. To sicer ne velja za študente makroekonomije, je pa značilno za študente poslovnih ved. In drugič, da ekonomisti med študijem ne postanejo relativno bolj sebični v primerjavi s tistimi na drugih smereh. Študij ekonomije torej ne indoktrinira študentov za sebičnost, temveč je ta posledica samoselekcije že v osnovi bolj sebičnih posameznikov za študij poslovnih ved.

Če dejansko nočemo vzgajati fahidiotov, moramo za študij ekonomije navdušiti tudi manj tehnicistične dijake in ga razširiti z več humanističnimi predmeti. Kot ugotavlja že Economistova raziskava, so bolj široko razgledani ljudje tudi boljši voditelji. To velja tudi za managerje in druge voditelje v gospodarstvo. Oni so namreč tisti, ki lahko razumejo širše, družbene implikacije, ki jih določena odločitev prinaša. 


OpombaCeloten intervju je bil objavljen v ponedeljek, 18. decembra 2017, na blogu Skozi oči prekariata — prvi prekarski blog pri nas, ki ga ureja Črt Poglajen, pod naslovom Jože P. Damijan: Širitev prekariata ima na prekarizacijo standardnih oblik zaposlovanja vsekakor velik vpliv. Avtor intervjuja je Črt Poglajen.

Intervju je bil objavljen tudi v torek, 19. decembra 2017, na intervjuvančevi spletni strani Damijan blog pod naslovom O prodaji bank, ekonomski svobodi in zakaj prekarnost ni seksi predvolilna tema. Verzija na Fokuspokusu je skrajšana in editirana. Objavljeno v dogovoru z urednikom Skozi oči prekariata in z avtorjem bloga.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE