Živ pokopan pod fake newsom: Oprosti mi, pape, sve te lažne riči …

11.12.2017 / 06:08 Komentiraj
Da bi medijski uporabniki sami znali, hoteli kaznovati produkcijo lažnih novic, se zaenkrat ni izkazalo kot učinkovito.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Hrvaška komercialna medijska hiša RTL je poročala, da je umrl Oliver Dragojević. Novica se je hvala bogu hitro izkazala za lažno. Na njihovem splitskem regionalnem portalu so objavili:

“Zapustil nas je Oliver Dragojević! Po levji borbi s kratko, a težko boleznijo in v upanju, da bo Spličane še enkrat razveselil s svojo pesmijo, nas je “morski volk”, simbol Splita, zapustil.”

“Kot smo neuradno izvedeli iz virov v splitski bolnišnici, je Oliver umrl pred kakšno uro na onkološkem oddelku splitskega KBC [Klinički bolnički centar, op. Fp].”

Kmalu se je izkazalo, da je vest sfabricirana, lažna. Na to so opozorili Dragojevićevi sorodniki. Objava je bila sicer izbrisana, vendar ni pomagalo. Številni hrvaški in drugi portali so jo prenešali naprej.

“Pretirane” novice

Industrija lažnih novic, ki dosega svoj razmah, ni ravno nov fenomen. Tudi pokopavanje živih ni novo. Izmišljene ali zmotne vesti o smrti slavnih so cel žanr. Mediji so pokopali mnoge celebrities, v zadnjem času recimo igralca Rowana Atkinsona. Tako imenovanih death hoaxov je v zgodovini medijev veliko. Njihova žrtev so bili Charlie Chaplin, Frank Sinatra, Paul McCartney …

Legendaren je lastni demanti novice, da je umrl, ameriškega pisatelja in humorista Marka Twaina. Njegova znamenita pripomba, da so novice o njegovi smrti “močno pretirane”, je bila pozneje omiljena in postavljena v kontekst. Novinarsko poizvedovanje je zamenjalo smrt njegovega bratranca v Londonu z njegovo, zaradi česar je Twain bil prisiljen pojasniti: “Poročilo o moji smrti je bilo močno pretiravanje.”

Nasprotni nasladi, ista užitka

Novinarsko početje je še tem bolj neokusno, ko je “pokojnik” priklenjen na posteljo in se bori za življenje.

Moja poanta je, da če je osnovna motivacija ustvarjalcev lažnih novic zbuditi pozornost za vsako ceno, dvigniti klikanost, branost, gledanost, poslušanost, potem so taistemu senzacionalizmu podvrženi tudi demantiji. Ista novinarska ekonomija, ki ustvarja in širi informacije, da se je zgodilo nekaj, kar je izmišljeno ali je direktna laž, je v enakem ali še večjem obsegu na delu tudi pri “svarilih”, ki temu sledijo: 

Obe medijski ekonomiji služita istemu profitnemu cilju in sta obenem tudi izraz podobne psihologije. Žalostni in šokirani nismo samo, ko preberemo, da je nekdo umrl. Žalostni in šokirani smo tudi — za nameček pa še ogorčeni in (drugim) medijem hvaležni —, da so nas obvestili, da gre za novinarsko raco. V obeh primerih reagiramo čustveno. Z našimi afekti manipulirajo.

Najbolj neverjeten je bil po vsem tem naslov RTL — torej portala, ki je dejansko prvi poročal o njegovi smrti. Ni jim bilo namreč nerodno objaviti naslednjega naslova: Oliver nije umro, informacije koje kolaju društvenim mrežama i manjim portalima su netočne.

STA, Picasso in postresničnost

“Vse, kar si lahko zamisliš, je resnično,” naj bi nekoč pomodroval Pablo Picasso. Pri Slovenski tiskovni agenciji so si njegovo misel izbrali za dnevni moto svojega brezplačnega portala STA Misli, ki objavlja domače in tuje kulturne novice in vsebine.

Ironija je hotela, da je bila taista agencija edini slovenski medij, ki je letos poročal o Unescovem svetovnem dnevu filozofije, tudi o osrednji prireditvi, ki je ob tem potekala v Kazinski dvorani SNG Maribor.

Tema petih razpravljalcev pred 250 ljudmi so bile ravno fake news, fenomen postresničnosti, razmerje med resnico in lažjo. Tako rekoč novinarska tema par excellence.

No, STA je treba vsekakor pohvaliti za poročanje, toda kombinacija poročila o dogodku in njihovega mota je povzročila pomenljivo komičen učinek. Picasso je imel verjetno v mislih pozicijo umetniškega ustvarjanja, ki za izhodišče jemlje svobodo umetniškega izraza, ta pa je neskončna in temelji na fikciji.

Če pa isto misel postavimo v kontekst problema lažnih novic, postane smisel stavka nezaželen ali celo nevaren — kot da nam Picasso sugerira fake news.

Globe za novinarje

In kaj storiti proti lažnim novicam?

Facebook pripravlja poseben gumb, ki na časovnicah uporabnikom omogoča, da fake news — če ga prepoznajo — označijo in prijavijo. Uredniki razmišljajo o algoritmu, ki bo na podlagi zunanjih virov novice selekcioniral in omogočal lažjo identifikacijo.

Če bi novinarji in medijske hiše morali plačevati globo za vsak fake news, ki ga razširijo, bi gotovo bolje preverjali informacije. Dokler pa to sankcionirajo samo sodni postopki — in če odškodnine zahtevajo samo tisti, ki so ob tem prizadeti —, si ne moremo obetati posebnega napredka. Da bi medijski uporabniki sami znali ali hoteli kaznovati produkcijo lažnih novic, se zaenkrat ni izkazalo kot učinkovito orodje.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v nedeljo, 10. decembra 2017, pod naslovom Živi pokopani: fake news, Oliver Dragojević in novinarska fikcija. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE