Unitedov prevzem Pro Plusa v SLO brez boja, na HR pa prepoved koncentracije

27.11.2017 / 06:10 1 komentar
Možnosti za prepoved koncentracije še niso izčrpane. Ostaja še postopek, ki ga vodi AVK in v katerem sodeluje tudi MK.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Skupina United Group, v lasti globalne naložbene družbe Kohlberg Kravis Roberts (KKR) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), je sredi julija sporočila, da je za okoli 230 milijonov evrov kupila medijski portfelj družbe Central European Media Enterprises (CME) v Sloveniji in na Hrvaškem. Ministrstvo za kulturo je vlogo za izdajo soglasja h koncentraciji že zavrglo. Nove lastnike čaka samo še odločba varuha konkurence, Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), ki jo pričakujejo do konca letošnjega leta.

Če bo AVK dal soglasje h koncentraciji, bo slovenska družba Pro Plus dobila novega lastnika. Povsem drugače poteka prevzem na Hrvaškem, kjer je Svet za elektronske medije prejšnji teden odločil, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za prevzem družbe Nova TV.

Ostri odzivi

Po objavi informacije o nakupu je luksemburška družba Slovenia Broadband (SBB), preko katere poteka prevzem družbe Pro Plus, na Ministrstvo za kulturo julija vložila vlogo za izdajo soglasja za pridobitev 20 ali več odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža oz. deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja televizijskega programa. Avgusta je priglasila tudi koncentracijo pri AVK. Priglašena koncentracija se nanaša predvsem na dejavnosti produkcije in predvajanja TV programov in TV vsebin, oglaševanja in telekomunikacij.

Ministrstvo je sledilo dosedanji praksi in je vlogo za izdajo soglasja zavrglo. Po njihovem mnenju družba Pro Plus ni izdajateljica radijskega oz. TV programa ali splošnoinformativenga tiskanega dnevnika, zaradi česar SBB za njen lastniški prevzem ne potrebuje soglasja ministrstva. Odločitev Ministrstva za kulturo je sprožila ostre medijske in politične odzive.

Ponovno odločanje?

Odbor za kulturo Državnega zbora je o odločitvi MK razpravljal na 21. nujni seji in sprejel sklep, s katerim je Ministrstvo pozval, “naj odpravi dvome javnosti v dosedanje ravnanje v zvezi z najavljenim prevzemom medijske hiše Pro Plus in v obnovljenem postopku odloči vsebinsko, pri čemer naj bo glavno vodilo zaščita javnega interesa na področju medijev.”

Odločitev Odbora odpira nova pravna vprašanja. Ministrstvo je že izdalo sklep, s katerim je vlogo za izdajo soglasja zavrglo, zato postopka ne more uvesti. Tudi ga ne more obnoviti, saj ga niti ni uvedlo. Sklep Ministrstva lahko odpravi Vlada po nadzorstveni pravici v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), vendar samo v primeru, če je bil z njo očitno kršen materialni predpis, torej Zakon o medijih (ZMed).

Če bo Vlada ukrepala po nadzorstveni pravici, bo morala dokazati očitno kršitev materialnega predpisa, natančneje 58. člena ZMed. Ta v prvem odstavku določa, da “vsakdo, ki želi pridobiti več kot 20% lastninskega ali upravljalskega deleža oz. deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega oz. televizijskega programa ali izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika, mora za veljavno sklenitev pravnega posla ali veljavno sprejetje sklepa skupščine ali drugega pristojnega organa družbe dobiti predhodno soglasje pristojnega ministrstva.”

V četrtem odstavku ZMed še določa, da se v ta delež vštevajo tudi deleži oz. delnice z glasovalno pravico, pridobljeni po povezanih osebah iz 57. člena ZMed.

Luknjasta zakonodaja

Razlaga 58. člena ZMed, ki ji je sledilo Ministrstvo, bi lahko temeljila na načelu, da zakonskih določb, ki omejujejo ustavne pravice, ni mogoče široko razlagati. Prvi odstavek tako govori samo o deležu oz. pravicah v premoženju izdajatelja, ne pa tudi o deležu povezanih oseb. Po mnenju nekaterih ustavnih pravnikov četrtega odstavka 58. člena tako ni mogoče razlagati na način, ki bi razširil pomen prvega odstavka tudi na nakup deleža povezanih oseb.

Večina prisotnih na izredni seji Odbora za kulturo se ni strinjala z razlago in dosedanjo prakso Ministrstva ter sodno prakso. Po njihovem mnenju je zakon treba razlagati smiselno in v duhu zaščite pluralnosti in raznovrstnosti medijev. Dileme glede razlage 58. člena ZMed se lahko razrešijo po sodni poti.

Nekateri poslanci so na nujni seji opozorili, da bi nejasnosti lahko odpravil tudi Državni zbor z obvezno razlago. Člen je nedomišljen in nedosleden, kar velja še za nekatere zakonske določbe o zaščiti pluralnosti in raznovrstnosti medijev. Ob tem pa je treba vendarle poudariti, da določb, ki omejujejo ustavne pravice, kakršna je svoboda gospodarske pobude (74. člen Ustave), ne smemo široko razlagati.

Čas za vladno intervencijo se izteka. Če bo Vlada ukrepala po nadzorstveni pravici in sklep Ministrstva odpravila, bo njena odločitev sprejeta kot politično poseganje v uveljavljeno prakso in razlago medijske zakonodaje. Ta je doslej botrovala televizijskim poslom Telekoma Slovenije s Planetom TV in koncentracijam na področju radia in tiskanih medijev. Vlada bi s svojo odločitvijo trgu sporočila, da za podjetje v večinski državni lasti oz. domače lastnike veljajo ena pravila, za zasebne tuje investitorje pa druga.

Kako bi MK lahko ukrepalo?

Če bi Ministrstvo za kulturo uvedlo postopek za izdajo soglasja k prevzemu družbe Pro Plus, se zastavlja vprašanje, kakšne vzvode za prepoved koncentracije mu daje Zakon o medijih?

Tretji odstavek 58. člena ZMed recimo določa, da lahko pristojno ministrstvo izdajo soglasja med drugim zavrne v primeru, če bi prevzemnik s pridobitvijo lastninskega ali upravljalskega deleža oz. deleža glasovalnih pravic sam ali s povezanimi osebami imel prevladujoč položaj na oglaševalskem trgu.

Družba Pro Plus ima prevladujoč položaj na trgu televizijskega oglaševanja in močan položaj na celotnem oglaševalskem trgu. S prevzemom se bo prevladujoč položaj skupine SBB na oglaševalskem trgu še okrepil.

Izdajo soglasja bi Ministrstvo lahko zavrnilo tudi v primeru, če bi prevzemnik ustvaril prevladujoč položaj v medijskem prostoru, tako da bi sam ali s povezanimi osebami dosegel več kot 30% pokritosti prebivalstva na območju Slovenije z analognimi prizemeljskimi televizijskimi programi glede na celotno pokritost prebivalstva z vsemi televizijskimi programi, ki se razširjajo s prizemeljsko analogno radijsko tehniko, ki se razširja po radijskih frekvencah za analogno radiodifuzijo.

Ta določba je bizarna, saj ne ustreza dejanskemu stanju na trgu, niti ni tehnološko posodobljena. Prav tako ne zajema koncentracije televizijskih programov. 

Medijski in ekonomski strokovnjaki so sicer javno pozvali k prepovedi prevzema, češ da gre za koncentracijo po medijski zakonodaji nezdružljivih dejavnosti. Očitno pa niso seznanjeni s pravnimi podrobnostmi medijske zakonodaje, ki je v tem delu tako ozka, da je ni mogoče široko razlagati. To potrjuje tudi slovenska sodna praksa. Na podlagi določb o nezdružljivosti opravljanja oglaševalske in televizijske dejavnosti (60. člen ZMed) oz. telekomunikacijske in televizijske dejavnosti (61. člen ZMed) Ministrstvo ne more prepovedati prevzema družbe Pro Plus s strani SBB.

Na Hrvaškem pa prepoved

Hrvaški Svet za elektronske medije je prejšnji teden sporočil svojo odločitev glede prevzema družbe Nova TV s strani SBB. Hrvaška medijska zakonodaja je glede omejevanja koncentracij na medijskem trgu podobna slovenski. Toda v nasprotju z našim Ministrstvom za kulturo se je hrvaški Svet za elektronske medije odločil za široko razlago Zakona o elektronskih medijih (ZEM) in koncentracijo prepovedal.

V obrazložitvi je Svet zapisal, da je zakonodajalec s podrobno utemeljitvijo povezanih oseb dal jasno vedeti, da je to zanj pomembno v kontekstu predpisov o zaščiti pluralizma in raznovrstnosti elektronskih medijev.

Nadalje je pojasnil, da podjetniki oz. podjetja, povezana s skupnim kapitalom ali nadzorom ali na drug način v smislu določb Zakona o trgovinskih družbah, veljajo za en gospodarski subjekt, njihova povezanost pa se presoja v smislu določb 53. člena ZEM.

Prepoved koncentracije, ki jo je izrekel hrvaški Svet na podlagi 61. člena ZEM, ne temelji na tržni moči, temveč na nezdružljivosti vloge ponudnika medijskih storitev (Nova TV), ki izbira in organizira medijske vsebine, z vlogo operaterja (Total TV), ki zagotavlja javno storitev prenosa signalov prek elektronskih komunikacijskih omrežij ali za ta namen daje na razpolago svoje javno komunikacijsko omrežje.

Svet je še izpostavil, da skupina SBB obvladuje tudi druge izdajatelje medijev na Hrvaškem, a koncentracije v tem primeru ni presojal.

Kakšna bo usoda medijskega megaprevzema?

Odločitev hrvaškega Sveta za elektronske medije, ki temelji na široki razlagi medijske in gospodarske zakonodaje, bo skoraj zagotovo deležna sodne presoje. Težko je namreč verjeti, da bi se lastniki SBB sprijaznili s široko razlago zakonodaje, na kateri je hrvaški regulator utemeljil svojo odločitev. Končno besedo bo imelo sodišče.

Slovensko Ministrstvo za kulturo bi lahko sprejelo podobno odločitev kot hrvaški regulator, vendar se je odločilo drugače. S tem bi odločitev o prevzemu Pro Plusa prepustilo (dolgotrajnim) sodnim postopkom, česar pa brez vladnega ukrepanja ne more več storiti. 

Niso pa še izčrpane vse možnosti za omejitev ali celo prepoved koncentracije. Ostane še postopek, ki ga vodi AVK, v katerem na podlagi 62. člena ZMed sodeluje tudi Ministrstvo za kulturo. 

Priglašena koncentracija družb SBB in Pro Plus je za AVK zagotovo ena največjih doslej in strokovno zelo zahtevna. AVK lahko postopek izvede sam ob pomoči zunanjih strokovnjakov ali pa se v skladu z Uredbo Evropskega sveta o združitvah obrne na Evropsko komisijo in ji preda v izvedbo presojo koncentracije.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu Competitive Analysis & Foresight: Policy, Regulation and Strategy in Network Industries, Media and Technology v sredo, 22. novembra 2017, pod naslovom Lastniške spremembe na slovenskem medijskem trgu. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE