Z balonom iz Moskve v Koper: Preveč ljudi, ki imajo radi status quo
Rektor ruske univerze Lomonosov Viktor Sadovničij je pred nekaj dnevi ob podpisu sporazuma o ustanovitvi podružnične univerze v Kopru povedal naslednji vic. Prijatelja sta se odpeljala na izlet v zračnem balonu. Zajel ju je nepričakovan veter in odnesel v neznano smer. Ko je veter čez čas pojenjal, sta se spustila proti tlom in zagledala ob drevesu moškega. Lebdela sta nad njim in ga vprašala, ali morda ve, kje sta.
Človek je malo pomislil in odgovoril: “V balonu.”
Balonarja sta komentirala, da je človek zagotovo matematik. Preden je odgovoril, je razmislil in jima povedal po resnici — ki pa ni imela nobene vrednosti.
Pogodbo o ustanovitvi nove mednarodne univerze v Sloveniji sta podpisala dva matematika: poleg Sadovničija še rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič.
Prvi izobraževalni program nove univerze pa ne bo matematika, ampak menedžment.
Najzahodnejša točka, komunikacijska točka
Eden od povabljenih govornikov je bil tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec — znan tudi po uporabi ne najbolj diplomatskega jezika, ko nanese na slovensko-hrvaške odnose.
Tokrat je imel govor takoj za županom [hrvaške, op. Fp] istrske županije Valterjem Flegom. (Mimogrede, Istran je pozdravni nagovor povedal v slovenščini.)
Erjavec je v spravljivem tonu govoril o pomenu čezmejnega sodelovanja, kljub političnim nesporazumom med obema državama — ali natančneje, med politiki obeh držav.
Med cilji Univerze Lomonosov sta tudi dialog in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Rusijo. Koprska podružnica bo prostor za sodelovanje med gospodarstveniki, znanstveniki, akademiki in študenti iz EU in Rusije.
Ali lahko Koper kot najzahodnejša slovenska točka na zemljevidu postane tudi komunikacijska točka med Evropo in Rusijo v teh prenapetih mednarodno političnih časih? Bomo v Sloveniji zbrali dovolj energije in samozavesti, da postavimo Koper na zemljevid še širšega mednarodnega sodelovanja? Lahko v Sloveniji sploh naredimo nekaj velikega in pomembnega?
Naporna pot do uresničitve
Če bomo razvoj prepustili matematikom, znanstvenikom, akademikom in gospodarstvenikom, se zna zgoditi, da bo v Kopru v naslednjih letih res nastalo nekaj velikega.
Priprave na ustanovitev nove univerze je spremljalo toliko zapletov, da je že kazalo, da še nismo pripravljeni. In samo vztrajnosti peščice posameznikov se lahko zahvalimo, da je do podpisa pogodbe sploh prišlo.
Taiste posameznike zdaj čaka še bolj naporna pot do uresničitve. Znanja, vztrajnosti in idej jim ne manjka. Upajmo, da bo to dovolj. Posameznikov in interesov, ki bi projekt hoteli zaustaviti, ne bo manjkalo.
Najbolj zanimivo in žalostno pa je, da ne gre toliko za odpor do ciljev novoustanovlje univerze, temveč prej za odpor do novega. Do nečesa, kar (še) nima svojega omrežja moči in neformalnega vpliva. Za nekaj neznanega in nosilcem odločanja še nepojmljivega. Zato marsikdo raje vidi, da se ne zgodi nič, kot pa da se zgodi nekaj, kar je izven ustaljenih okvirov.
V Sloveniji je preveč ljudi, ki imajo raje status quo kot razvoj. Bomo videli.