SLO Dosjeji X (2.): Najbolj sumljivi strici so tisti, ki niso sumljivi

Nadaljevanje in konec včerajšnjega teksta SLO Dosjeji X (1.): Paranoični in pragmatični konspiratizem “stricev”.

Včasih je postopek “drugega pogleda” tudi pripisovanje prikritih namer. V kontekstu predsedniških volitev je lahko sumljiva že podpora Šarcu. Če ga “strici iz ozadja” res podpirajo, bi seveda pričakovali, da si želijo, da bi na volitvah zmagal, saj bi bil njihov angažma sicer nesmiseln.

Ampak ne. Da podpirajo Šarca, se zdi samo na prvi pogled. Po objavi Janševega pisma po prvem krogu volitev so se mediji — tudi najbolj resni — ujeli v še eno reciklažo zarotniškega mišljenja. Nekateri so nekritično prevzeli tisto bolj absurdno izpeljavo, po kateri so “arhitekti volitev iz ozadja vendarle malo v skrbeh. Ne samo, da si želijo zmage Pahorja, ker nameravajo Šarca narediti za favorita državnozborskih volitev, ampak mora ob napovedi bojkota velikega dela desnega pola na volišča priti dovolj volivcev, da bo drugi krog vsaj na videz legitimen.”

Popoln scenarij in popolna režija

Ta novinarska eksegeza verno sledi ideji Janševega dopisa na Facebooku, v katerem je napadel strice in jih razglasil za mafijo. Janša takole razlaga načrt za preprečitev Šarčeve zmage:

“Trenutno vlakovna kompozicija nemoteno vozi proti obema ciljema in mafijski strojevodje v ozadju imajo eno samo skrb. Da drugi ne prehiti prvega in tako pokvari taktiko, kako z enim strelom zadeti dve tarči. Če na volitvah namreč zmaga Marjan Šarec, potem ne bo nič iz SMŠ [Stranke Marjana Šarca, op. Fp], ampak bodo morali v časovni stiski iskati nov obraz ali oživljati že rahlo ohlajeno truplo SMC. Pa tudi vzgonski veter v jadra SD, ki bi se še okrepil v primeru Pahorjeve zmage, bo umanjkal.”

Na prvi pogled se torej zdi, da penzionirani mafiozo Kučan in drugi strojevodje gradijo projekt Šarčeve zmage. Toda ne, šteje samo drugi pogled: oni zdaj delajo na tem, da ne bi zmagal. Njihov peklenski načrt je Šarčeva stranka, torej nova, zamaskirana, leva stranka, stranka novih ukradenih volitev. To pa se lahko sfiži, če Šarec premaga Pahorja.

Če bo v drugem krogu Šarec drugouvrščen in ne zmagovalec, bo to zasluga murgelske mafije. Če bo Pahor na koncu zmagal, bo to dokaz njihove spretnosti pri tej dvojni igri. Janša celo izrecno zapiše:

“To pomeni, da bodo Igor Pribac, Luka Mesec in Janko Lorenci najbrž volili proti Pahorju, bolj ‘taktično razgledani’ Milan Kučan, Gregor Golobič, Janez Zemljarič in Zoran Janković pa bodo volili za oba. Neposredno na volilnem lističu za Boruta Pahorja kot predsednika RS in posredno s tem za Marjana Šarca kot predsednika SMŠ.”

Povedano drugače, vse je zrežirano do te mere, da Šarec mora izgubiti, ker bi v nasprotnem primeru padel v vodo scenarij z novo stranko. Torej teorija zarote z dvojnim obratom: ni sumljivo to, da bi se lahko nekaj zgodilo (da Šarec zmaga), ampak ravno to, da se ne bo nič zgodilo (da bo Šarec poražen). Mafijski strojevodje morajo skratka s svojo zvitostjo poskrbeti, da se večji projekt — prihodnje državnozborske volitve — ne bi skvaril.

Sumljiva realnost

Paranoidnost konspiratizma se pogosto napaja iz podobnega dvojnega obrata, ko je nekaj narobe že z realnostjo kot takšno. Ravno to, da ni nič narobe, je najbolj sumljivo.

Tak primer je Janševa reakcija na rezultate anket leta 2009. Če bi javnomnenjske ankete kazale SDS slabo, bi seveda za to bili krivi manipulatorji: anketam lahko verjameš samo, če jih sam ponarediš, kot je nekoč baje rekel Churchill.

Ker pa je Janševi stranki kazalo dobro — in čeprav ji je kazalo dobro —, je Janša to potem spet razložil kot manipulacijo, vendar z dvojnim obratom: pravijo, da nam dobro kaže zato, da bi uspavali naše volilno telo!

Zarote kot novinarska tehnika

Ko sem pred leti napisal knjigo o paranoji in teorijah zarot, ta novinarjev vse do danes ni zanimala. (Ne mislim niti, da bi jih kakšna druga.)

Vendar danes lažje razumem, zakaj: ker tako resni kot rumeni mediji pri nas z velikim interesom in veseljem na tem parazitirajo. Kot je ugotovil Alessandro Bessi, so teorije zarot uspešna naracijska tehnika za pridobivanje branosti, gledanosti in klikov.

Ostudna novinarska papagajščina, ki nekritično reciklira diskurz o “stricih iz ozadja” ali katero drugo teorijo zarote, zato ni nujno pogojena s političnim lakajstvom, temveč oportunistično sledi imperativom profita. Takšno novinarstvo ne pozna delitev na resne in rumene ter leve in desne.

Fantaziranje

Ker novinarji in uredniki v predvolilnem času nenehno cukajo za rokav javnomnenjske strokovnjake, naj opozorim na še en moment. Andraž Zorko iz družbe Valicon je takole pojasnil napad Janše na Pahorja v prvem krogu, nato pa še Kučanovega:

Siol: “Zakaj pa ga je sploh napadel?”

Andraž Zorko: “Če bi Pahor zmagal v prvem krogu, bi to pomenilo, da je zmagal brez Janševe pomoči in da sam Janša ni več pomemben dejavnik. Šlo je za čisto strateško odločitev. Kučan pa je Pahorja napadel zato, ker osebno ne bi prenesel, da še kdo drug zmaga v prvem krogu.”

Siol: “Slovenija je torej še vedno ujetnica velikih egov na obeh straneh?”

Andraž Zorko: “Da. Morda bi bilo zato bolje, če bi Pahor res zmagal v prvem krogu. [Smeh, op. avt.]

Javnomnenjski komentatorji ne interpretirajo samo rezultatov svojih merjenj, temveč tudi opisujejo svoj pogled na dogajanje, ki je daleč od principov strokovne nevtralnosti in objektivnosti. Zorko je v tem primeru zašel v zasebno psihologizacijo: uvedel je tezo o napadih in jih nato nekredibilno razložil kot rezultat Janševega narcističnega, vendar strateškega razmišljanja, češ, ne more si privoščiti, da bi Pahor zmagal brez njegove intervencije.

Še bolj čudaška pa je njegova razlaga Kučanove intervencije: ta da hoče s Pahorjem tekmovati, njegov motiv je ohranitev njegove ekskluivnosti zmage v prvem krogu. Gre za navadno fantaziranje, ki več pove o komentatorjih kot pa o komentiranih.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v ponedeljek, 6. novembra 2017, pod naslovom Predsedniški strici iz ozadja: kako mentalno retardirati ljudstvo. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.