Ljubljana bi bila še lepša, če bi ožji center segal samo malo dlje

5.11.2017 / 06:10 1 komentar
Je mesto izgubilo vsebino? Ali pa je morda rešitev v povezovanju ključnih akterjev od mesta, najemodajalcev, vodičev…?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Medtem ko je center Ljubljane je v svoji najožji prostorski definiciji v zadnjem desetletju — torej ob Ljubljanici, recimo od Zmajskega mostu pa do Šentjakobskega — res lepo vzcvetel, se razvil, polepšal, uredil, pa ne gre enako dobro lokacijam, ki so samo lučaj stran in so do nedavnega prav tako veljale za mestno središče.

Z razvojem levega in desnega brega Ljubljanice, je ožje mestno središče postalo tako vabljivo, tako zelo šarmantno, da je vse, kar je 100 metrov zračne linije stran, že povsem nezanimivo. Še posebej, če je tam manj vrveža, trgovinic, barčkov, kafičev in restavracij.

Smo morda ustvarili majčkeno, fantastično središče prestolnice, vendar obenem izgubili potencial v zaledju, ki bi ga lahko prav tako dobro izkoristili?

Modna hiša

Šarm se izgubi že na poti z Nazorjeve proti Ajdovščini, kjer je Hotelu Union šele pred kratkim in po dolgih letih zapuščenosti uspelo napolniti pritličje nekdanje veleblagovnice Modna hiša. Vsaj prazno ni, kar je bil za mimoidoče — domačine in turiste — kaj klavrn, žalosten pogled.

Prazni prostori samo 50 metrov od mestnega vrveža so znamenje nesposobnosti kreativnega in strateškega razmisleka o tem, kakšno vsebino ponuditi, da bi vsi nekaj imeli od tega.

Tam zdaj gostuje italijanski krojač, za katerega pravijo, da mu gre v Ljubljani dobro. Nekaj tednov nazaj pa so tam odprli tudi trgovino z meni neznanim konceptom. Ponuja vse, a nič domačega. Najdete lahko vse od oblačil in obutve pa do vina, ur, kozmetike, tehnike … — veleblagovnica v malem.

Midas

Popolno razdejanje je samo nekaj deset metrov stran v Midasu, nekoč nejprestižnejši in najdražji slovenski veleblagovnici z oblačili, obutvijo, kozmetiko in podobnim luksuzom svetovnih blagovnih znamk.

Midas je bil v rokah nekoč domnevno uspešnih poslovnežev, ki sta zadala smrtni udarec tudi nekdanji Muri. Izložbe so prazne, v notranjosti ležijo lutke brez rok in nog, police so popadale z nosilcev, skozi umazana izložbena okna je videti razbito steklo v notranjosti.

Metalka je v pritličnem delu napol prazna. Delujejo samo pekarnica in okrepčevalnice, ki jih obiskujejo okoliški uslužbenci. O dogajanju v pasaži pod Ajdovščino pa je svoja opažanja že pred časom zabeležil Marko Crnkovič.

Figovec/Evropa

Na drugi strani Slovenske je gostilna Figovec, ki velja za gostinsko institucijo prestolnice. Začetki Figovca segajo v leto 1776. Nekoč je bil obvezna postojanka tako za obiskovalce z dežele — tudi za furmane in njihove konje — kot za meščane. V skoraj 250-letni zgodovini se je tam ustvarilo veliko zanimivih zgodb. V Figovcu je bil rojen Andrej Smole, Prešernov prijatelj, ki je tudi sam zahajal v gostilno, kjer je krčmarila Smoletova mati. 

Figovec je zdaj že nekaj časa zaprt in čaka na svojo tretjo preobrazbo od leta 2014. Takrat so obupali prejšnji najemniki, ki so gojili tradicionalno kulinarično ponudbo. Vmes je bil Figovec indijska restavracija, ki pa očitno ni našla dovolj ljubiteljev, ne med domačini, niti med turisti. Potem so jo prevzeli gostinci z idejo španske kuhinje, kar pa je tudi klavrno padlo v vodo.

Slišim, da se nam v začetku decembra obeta vrnitev klasičnega, dobrega starega slovenskega Figovca. Odlična novica!

Nič bolje ni tudi na drugi strani Gosposvetske v nekdanji kavarni Evropa. Kavarniški del so najeli ponudniki letalskih prevozov, gostilniški del pa je že nekaj časa zaprt. Nazadnje so tam ponujali italijanski stil hrane, ki očitno tudi s študentskimi boni ni pritegnil dovolj gostov, da bi vse skupaj vzdržalo tržne pritiske.

Naj se dotaknem še Miklošičeve od Pražakove proti železniški postaji. To je poslovno-trgovinsko slepo črevo. Tako zelo nezanimivo in nekoristno, da je za odrezat. Tam se je v zadnjih štirih letih odprlo in zaprlo vsaj kakšnih šest lokalov z različno ponudbo, od oblačil do daril.

Prazni prostori Modne hiše samo 50 metrov od mestnega vrveža so znamenje nesposobnosti kreativnega in strateškega razmisleka o tem, kakšno vsebino ponuditi, da bi vsi nekaj imeli od tega. — [Fotografija: Marko Crnkovič]

Kam je izginila vsebina?

V starih časih, ko smo v Ljubljani šteli turiste na avtobuse in ko o letalskih potnikih še nismo niti sanjali, je Ljubljančanom in domačim obiskovalcem uspevalo ohranjati življenje v centru v širših dimenzijah kot danes. 

Seveda je vse skupaj povezano predvsem z vsebino. Smo jo izgubili?

Ali pa je morda rešitev v povezovanju ključnih akterjev? Lastnikov z normalnimi najemninami? Mesta, ki lahko v pomoč sicer svobodnim podjetniškim odločitvam ponudi strategijo in kakšno študijo primernih vsebin? Turističnih vodičev, ki lahko namignejo, da se središče Ljubljane ne konča na koncu Čopove? Trgovcev in gostincev, ki bi jim ideje nesle dlje od kebaba in druge hitre hrane ter predvidljivih in niti ne tako zelo zdravih prigrizkov?

Ljubljana je res lahko tako zelo lepa.


Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE