Pahor bo moral ubiti Kučana. Očeta vseh stricev iz ozadja. In predsednikov.

29.10.2017 / 06:10 1 komentar
Kučan se rad oglaša. Ker mu je mar. Tako kot vsem penzionistom. Vedno nekaj reče. Srečo ima, da ga vedno kdo kaj vpraša.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Po mojem moraš biti res čez les, da verjameš, da je Kučan v intervjuju v Mladini sesul Pahorja samo zato, ker je hotel, da bi ja zmagal v prvem krogu. Resno! Tako so napisali hajeki iz Kavarne Hayek:

“Zakaj bi se star partijec […] oglasil proti nekomu, ki tako ali tako izgublja podporo? Edina logična razlaga je, da je […] Pahor prva Kučanova izbira. [To] je bila predstava za javnost, ki ni bila namenjena levim volivcem, ampak desnim. Sporočilo […] je bilo jasno: ‘Jaz ne podpiram Pahorja!’ Miselni proces je bil naslednji: če Kučan ne podpira Pahorja, ga moram jaz; zato glasu ne bom dal Tomčevi ali Novakovi, ampak Pahorju, da zmaga v prvem krogu; če ne bo, ga v drugem krogu lahko ogrozi Kučanov kandidat Šarec. Ne verjamete?”

Kapo dol pred humoristi, ki jim celo novinarje s kilometrino rata pripraviti do tega, da šerajo in hvalijo njihove “zanimive, intrigantne ideje in zapise”.

Toliko samo za uplifting uvod v predvolilno Kmetijo. Preden vsi skupaj izgubimo živce.

Predvidljiv cirkus

Če vprašaš Milana Kučana, kaj si misli o Borutu Pahorju, bo njegov odgovor predvidljiv. Pahorju ne bo nikoli odpustil, da je že davno tega vljudno insinuiral, da je bil Kučan tisti stric ali eden od stricev iz ozadja, ki je leta 2011 rušil ali so pomagali rušiti njegovo Vlado.

Če vprašaš Kučana, kaj si misli o Pahorju tik pred volitvami, pa bo predvidljiv ne samo njegov odgovor, temveč tudi posledice. Vsaj medijske. Jasno, da bo nastal cel cirkus.

Lahko samo domnevamo, da je Kučanova puščica prikrajšala Pahorja za nekaj glasov ali odstotkov glasov, ni pa to seveda dokazljivo. A kljub temu smo s tem dobili za nekaj dni ali celo tednov kaloričnega medijskega futra, ki bo ob primernem arhiviranju in recikliranju koristil še kdaj drugič.

Volitve so pač zanimivejše, če se vanje vmeša nepoklicana avtoriteta, ki dopušča takšne in drugačne interpretacije.

Genialni politikantski preblisk

Treba pa je vedeti nekaj:

Milan Kučan ni en teden ali dva pred prvim krogom predsedniških volitev sam poklical na Mladino in rekel, da bi pa rad po dolgem času nekaj povedal — tudi na temo Pahorja, kar bi se uredništvu moralo zdeti še posebej privlačno, če bi že slučajno imeli svoje dvome.

Niti ni namesto Kučana poklical kak drug striček in predlagal intervju s svojim in še čigavim mentorjem in vzornikom. Ne in še enkrat ne.

Odgovorni urednik Grega Repovž sam — ali kdo drug iz uredništva — je imel ta genialni politikantski preblisk, da bi pa bil Kučan dober sogovornik pred volitvami. Ker bi zagotovo kaj povedal tudi na Pahorjev račun. In če ne bi sam od sebe povedal, bi ga pa novinar sprovociral. Saj si menda ja ne bi dal dvakrat reči, ne? 

Takole je napisal sam Repovž v uvodniku dva dni pred volitvami:

“Na Mladini smo se s premislekom odločili, da v zadnji številki pred predsedniškimi volitvami na intervju povabimo bivšega predsednika republike Milana Kučana, starosto slovenske politike. Z jasnim namenom: pokazati, kaj je predsedniška govorica, kaj je suverena govorica, kaj so izdelana in premišljena mnenja, kaj so vprašanja, ki si jih postavljajo državniki.”

“Hvala, ampak ne, hvala.”

Pa še to je treba vedeti:

Kučan bi lahko prošnjo za intervju mirno zavrnil. Lahko bi bil rekel: “Hvala, ampak ne, hvala. Ne bi se rad vmešaval v predsedniške volitve. Navsezadnje že 15 let nisem več predsednik. Naj se moji nasledniki kar sami zmenijo. Ljudje pa tudi ne rabijo mojega patroniziranja.”

Ampak Kučan tega ne bi nikoli rekel. (Pa tudi besede “patroniziranje” ne bi uporabil.)

Kučanu se zdi fajn, da se oglaša. Ker mu je mar. Tako kot vsakemu drugemu penzionistu in (tako ali drugače) aktivnemu državljanu. Kučan mora vedno nekaj reči. In še to srečo ima, da ga vedno kdo kaj vpraša.

Kučan je simbol te slovenske obsesije, da ne smemo biti tiho in pustiti, da grejo stvari mimo nas, ne da bi se delali pametne. Še posebej, če naš glas nekaj velja. 

Pojavnost nekdanjega predsednika Republike mu dovoljuje — ali celo zapoveduje: kar je nenapisano pravilo, seveda —, da deli nasvete kot nekdo, ki je bil pri mnogih bodisi priljubljen in deležen zaupanja, pri drugih pa osovražen in preziran in pometan pod preprogo zgodovine.

Kučan kot zgodovinska iteracija pomote

Kučan je danes nesrečen, ker gre vedno več ljudem na živce in ker njegove zasluge — da ne omenjam njegovega lika in dela — celo med njegovimi nekdanjimi privrženci počasi tonejo v pozabo.

V enaki meri pa je nesrečen tudi zato, ker v vseh teh letih svoje kao neaktivnosti tudi ni dobil naslednika po svojih merah, željah in predstavah. Še zlasti pa ni tak Pahor, ki drastično (in zavestno) odstopa od predsedniškega modela — politično, psihološko, piarovsko —, ki ga je nekoč hvalevredno in časom primerno definiral Kučan.

Največji slovenski nekdanji predsednik zato ne bo nikoli izpustil priložnosti, da bi ostal tiho. Če ga kdo prosi za intervju, bo vedno ustrežljivo pritekel kot pasja procesija, ki se jih je vedno tako rad udeleževal (še bolj kot danes Pahor).

Kučan je danes zgodovinska iteracija pomote in placenta medijske patologije, da moramo o vsem imeti svoje mnenje, se do vsega opredeljevati, se priklapljati na medijsko ozvočenje in s tem nesebično pomagati na pravo pot izgubljenim ovčicam, ki izgubljeno in brezglavo begajo od enega kandidata do drugega. Četudi nismo več na položaju ali v situaciji.

Trailer za naslednjič

V naslednjem nadaljevanju pa še nekaj o tako imenovanih stricih iz ozadja. Trailer je naslednji:

“Kučan ni stric iz ozadja. Kučan je oče vseh stricev iz ozadja. Pratarča vseh desničarskih ghostbustersov. Človek, ki bi se še s poosebljenim hudičem Janšo spajdašil, samo da ne bi Pahorju uspelo zafrčkati predsedniškega dostojanstva, ki ga je on sam lastnoročno izklesal iz murgelskega marmorja. Dosmrtna moralna avtoriteta, ki misli, da to ne bi bil, če ne bi moraliziral. In pomagal. Tako kot Bučar, ki je bil razočaran nad Pahorjem in se je spomnil, da bi bilo dobro inštalirati Jankovića.”

Pa še kaj o Kmetiji.


Nadaljevanje v torek.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE