Kmetavzarija kot še nikoli: Če ne bi bilo Pahorja, sploh ne bi šla volit!

Kdor hoče v demokraciji zmagati na volitvah — predsedniških in parlamentarnih — mora prepričati večino. Zmaga tisti kandidat, ki najbolje oceni, po čem množica hrepeni ali česa se boji.

Na predsedniških volitvah je bolj v ospredju občudovanje, na parlamentarnih pa strah. Precej logično.

Borut Pahor zelo dobro razume, da v kampanji ne tekmuje z drugimi kandidati, ampak s tisočimi podobami zvezdnikov na Instagramu, ki jih ljudje vsak dan občudujejo.

Če ne bi bilo Pahorja med kandidati, bi bila volilna udeležba po mojem še veliko bolj mizerna. Čeprav sem se do zdaj udeležila vseh volitev in referendumov, pri takem naboru kandidatov — in če Pahor ne bi kandidiral — tokrat prvič ne bi šla volit. Tokratni kandidati so bili takšna kmetavzarija kot še nikoli.

Pa saj niso sami krivi. To je samo odraz slovenskega volilnega telesa. Čisto nič drugega. Nobena posebnost. Takšni smo pač ljudje v tej podalpski deželici.

Preslikava družbenih skupin

Kandidati v tokratnem predsedniškem izzivu so bili — pa če si to priznamo ali ne in če hočemo ali nočemo — samo preslikava različnih družbenih skupin. Vsak po svoje bil je odraz konfuznega stanja slovenskega duha. Predstavnik različno mislečih krogov naše majhne, a zares čudovite države. Vsakdo med nami pozna kakšno Angelco, pa nič koliko Roman in Ljudmil, tihih Maj in Suzan, pa Borisov, Marjanov, Andrejev. Oni so naša posledica, ne mi njihova.

Kaj množica glede na rezultate občuduje, ne bom analizirala. Dodam naj samo, da sem vesela, da množica ne občuduje tistega, kar so v kampanji predstavljali preostali kandidati razen Pahorja. Na srečo danes ni več dovolj, da si najboljši na vasi. Kar je v trenutni situaciji še sreča.

Smo padli na glavo?

Čeprav sem vedela že takoj, ko so bili znani vsi kandidati, komu bom dala svoj glas, to ne pomeni, da ga vidim kot idealnega za to funkcijo. Ampak ljudje, lepo vas prosim, bomo res dovolili, da visoke mednarodne obiske sprejema prebivalec Butal, za katerega do pred nekaj meseci ni slišal skoraj nihče?

Kaj se bo gospod Šarec — z dolžnim spoštovanjem do njegovega dela v kamniški občini in štosov na Radiu Ga Ga — pogovarjal z Merklovo, Junckerjem, predstavniki Nata, senatorji in drugimi iz visokih diplomatskih krogov? Jih bo spraševal, ali se je tudi pri njih pšenica podražila? Jih bo zabaval s šalami na njihov račun — če si jih bo vnaprej zapisal, ker impovizorično si jih baje ne zna izmišljevati.

No, morda bi bilo to še najbolj pametno v tisti situaciji. Ja, za župana naj vaški zabavljač kar kandidira — ampak za predsednika države? Smo padli na glavo?

Zakaj Pahor ni slab kandidat?

Zakaj Pahor ni slab kandidat? Poleg tega, da je izredno karizmatičen, izobražen, uglajen, se je od nekdaj zanimal za politiko, diplomiral na temo prizadevanja neuvrščenih za mirno reševanje sporov in za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada in Zoretovo nagrado.

Vodil je več političnih strank, najprej ZLSD, nato SD, od prvega dne v Državnem zboru leta 1991 je bil aktiven v odborih za mednarodno politiko. Vodil je slovensko delegacijo v Svetu Evrope. Ko je bil premier, je spoznal večino še danes aktualnih evropskih politikov. Njegovo poznavanje mednarodne politike je še danes na zavidljivem nivoju, strankarske izkušnje pa so ga dobro izšolale za politično vedenje.

Predsednik opravlja predvsem protokolarno funkcijo. Predsednik je državnik, ki sprejema tuje goste in hodi v tujino k pomembnim predstavnikom politike in gospodarstva in pri njih lobira za interese naše države. Po domače: državi odpira vrata v svet. Izkušnje in znanje, načitanost in razumevanje mednarodnih odnosov so izjemnega pomembna. Tega ne more in ne sme početi vsak!

Ampak ne, za nas to ni dovolj. Prepričani smo, da si zaslužimo boljšega. Pa si ga res?

Bolj moralen kot večina

Kritik, da Pahor ni moralna avtoriteta, ne razumem. Je veliko bolj moralen kot večina slovenskih državljanov. To, da se ne opredeljuje do vsake pasje procesije ter do levih in desnih in njihovih stališč, je njegova dolžnost. Predsednik v svojem delovanju ne sme biti pristranski. 

In nenazadnje. Tisti, ki se zgražate nad njegovimi objavami na Instagramu, pravite, da “je razvrednotil predsedniško funkcijo”! Pomislite raje, kako hlepite po pozornosti in občudovanju vi sami! Ali ni popolnoma naravno, da tisti, ki hoče zmagati, nagovarja množico ravno s tistim, po čemer sama hrepeni?   Boljšega predsednika bomo imeli, ko bo množica boljša. Me je pa strah, da gremo v drugo smer.