NLB: 50% + 1 delnico na Demografski sklad, 25% državljanom, 25% na trg

28.10.2017 / 06:10 Komentiraj
Vlada se naj zaveda, da je prisegla SLO državljanom, ne EU birokratom. Tega modela prodaje ji ne more nihče preprečiti.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Slovenska vlada — no, finančna ministrica Mateja Vraničar Erman — nadaljuje pogajanja z EK o odlogu prodaje 75-% deleža v NLB. Pred štirimi leti se je vlada Alenke Bratušek zavezala Evropski komisiji, da bo v primeru sanacije NLB in drugih bank prodala banke v treh letih.

Ta zaveza se je v obdobju šibkega okrevanja in depresivnih tečajev delnic izkazala kot strel v koleno. Primer NKBM je pokazal, da lahko vlada z izsiljeno hitro prodajo v neugodni situaciji iztrži kvečjemu bagatelo in posledično oškoduje davkoplačevalce, ki dobijo nazaj samo majhen del zneska (manj kot tretjino), vloženega v sanacijo.

Zato Cerarjeva vlada upravičeno ni hotela prodati NLB po nizki ceni. Bila pa je tudi dovolj zvita, da se pri tem ni sklicevala na prenizko kupnino, saj ji davkoplačevalski argument ne bi prinesel niti trohice razumevanja čistunskih evropskih birokratov. Namesto tega se je sklicevala na potencialni negativni vpliv potrebne kompenzacije nekdanjih hrvaških varčevalcev v NLB.

Niti za ped (kaj šele za pet)

Vlada v Bruslju argumentira, “da je treba za uspešno izvedbo prodajnega postopka NLB odpraviti ali vsaj minimizirati tveganje iz naslova prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem, saj znižanje kupnine zaradi tega tveganja za Slovenijo ni sprejemljivo”.

Slovenska in bruseljska stran tudi v četrtek — vsaj navidez — nista zbližali stališč niti za ped. Bruselj zahteva izpolnitev zaveze, sicer grozi z odprodajo hčerinskih družb NLB na Balkanu, naša vlada pa namesto tega ponuja denarne kompenzacije. Zadeva se je zaustavila.

Bruselj kljub nesmiselnosti vztrajanja pri izpolnitvi zaveze, škodljive za davkoplačevalce, ne sme popustiti, ker bi s tem izgubil kredibilnost v drugih, podobnih primerih. Naša vlada pa ne sme popustiti zato, da si ne bi nakopala besa volilcev.

Rešitev na obzorju

Vendar pa se na obzorju kaže rešitev, ki bi utegnila zadovoljiti obe strani. Metafora, da bi bil volk sit, koza pa bi ostala cela, dejansko zelo dobro ocenjuje to stanje.

Ministrica MVE je namreč lansirala idejo, da bi se prodaje NLB lotili dvofazno — s tako imenovano pred-IPO prodajo. To pomeni, da bi v prvi fazi na hitro (do konca tega leta) prodali manjšinski delež v NLB nekemu znanemu lastniku, v drugi fazi, ko bi se situacija na trgu za bančne prodaje izboljšala, pa bi naredili še klasično IPO prodajo (prvo javno prodajo) preostanka do 75% lastniškega deleža.

Spreten manever

Zanimivo je, da se evrobirokratom ta ideja ne zdi tako slaba — čeprav gre v resnici za zelo dober manever naše Vlade. Zakaj?

Prikrito navdušenje Bruslja nad to idejo je posledica tega, da v EK niso dobro premislili o slovenskem predlogu.

Prvič, prodaja večjega ali manjšega deleža NLB do konca leta je neizvedljiva, ker postopki prodaje trajajo predolgo.

Drugič, interesentov za manjšinski delež v banki je zelo malo ali nič. Manjšinski delež ne omogoča nadzora nad upravljanjem banke. Pomeni samo to, da nekdo kupi delnice, s katerimi pa ne more imeti vpliva na poslovanje banke, niti jih ne more prodati naprej — kupec bi se torej zaklenil v lastništvo.

Spomnite se primera nesrečne KBC in njenega 34-% deleža, ki ga je skoraj v celoti izgubila, in 4,5-% deleža EBRD, ki se je srečno rešila iz NLB tako, da je avgusta 2008 — tik pred začetkom finančne krize — svoj delež prodala družbi Poteza Naložbe (in jo s tem potopila). Prav EBRD se danes spet omenja za nakup NLB v pred-IPO postopku.

Predlog slovenske Vlade je torej nesmiseln oz. neizvedljiv. Bruslju ga lahko mirno ponuja, ker je jasno, da prodaje do konca leta ne bo — pri tem pa ji nihče ne bo mogel očitati, da ni poskusila izpolniti zaveze. Če Bruselj pade na finto, bo vlada nasitila volka, sama pa ostala cela.

[Fotografija: Marko Crnkovič]

Poštena premija za državljane

Naslednja vlada pa se bo z Brusljem dogovarjala o drugačnem modelu prodaje. Bolj smiseln in za davkoplačevalce optimalen predlog bi bil prenos 50% + 1 delnice NLB na Demografski sklad, razdelitev 25% polnoletnim državljanom, preostalih 25% pa bi na IPO prodali na trgu.

V tem primeru bi bila polovica delnic zaklenjena v Demografskem skladu. Iz njihovega donosa bi se dolgoročno financirale pokojnine, druga polovica pa bi kotirala na borzi. V nekaj letih bi lahko prišlo do koncentracije lastništva v rokah nekaj lastnikov ali enega lastnika.

Seveda pa bodo ti večji lastniki morali z nakupom delnic na borzi plačati premijo prvotnim lastnikom, torej državljanom Slovenije. Torej tistim, ki so banko prek višjih davkov tudi prisilno sanirali. Ta način prodaje bi bil pošten do davkoplačevalcev.

Nihče nam ne more preprečiti, da ga ne uresničimo — kljub grožnjam s sankcijami. Vlada se mora začeti zavedati, komu je zaprisegla in v čigavem interesu dela: v interesu slovenskih državljanov ali v interesu bruseljskih birokratov — in gospodarskih lobijev, ki stojijo za njimi.


OpombaTekst je bil objavljen v petek, 27. oktobra 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Neprodaja NLB: Simultanka med vlado in evropsko komisijo s srečnim koncem?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE