Kaj dogaja na Delu? Nič takega. Sladki Stojan osumljen, Kisla Irma odhaja
Lastniki imajo namreč poleg težav s samim vodenjem časopisne hiše še več težav s krovnim podjetjem Kolektor. Po poročanju Siola so na Specializiranem državnem tožilstvu potrdili, da so v preiskavi sumov nepravilnosti pri prevzemu ljubljanske tovarne transformatorjev Etra 33 zahtevali uvedbo sodne preiskave.
Osumljenih je pet fizičnih oseb: Stojan Petrič, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Kolektorja in eden njegovih največjih lastnikov; Peter Novak, nekdanji direktor komerciale v Etri in lastnik podjetja Energotrans; Tomaž Kmecl, zdajšnji direktor Etre in lastnik podjetja Torion; Metod Smrekar, nekdanji lastnik podjetja Transing; in Uroš Stabej, nekdanji direktor podjetja Transing.
Očitajo jim storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti oziroma pomoči pri tem. Skupna premoženjska korist, ki da so si jo pridobili, znaša okoli 1,8 milijona evrov.
Fenomen zase
Stojan Petrič je fenomen zase, a mu ne bo kaj dosti pomagala slavospevna biografija uslužnostne tovarišice novinarke, ki je takoj dobila uredniški položaj in službo na Delu, medtem ko so 70 zaposlenih vrgli na cesto. Da je Delo v lasti Kolektorja, je jasno od samega začetka.
A do sprememb pri vodenju samega Dela zares prihaja šele zdaj. Upravo Dela je prevzel dosedanji predsednik uprave družbe FMR Andrej Kren. Zamenjal bo Irmo Gubanec, ki je bila pet let predsednica uprave časopisne družbe Delo d. d. in se ji je iztekel mandat.
Mag. Irma Gubanec se je v družbi Delo d. d. zaposlila leta 2010 na mestu direktorice financ, računovodstva in kontrolinga. Nadzorni svet jo je leta 2012 imenoval na mesto članice uprave za finance z mandatom petih let. Pred tem je bila več kot tri leta pomočnica generalnega direktorja (Antona Guzeja) za ekonomiko poslovanja v javnem zavodu RTV Slovenija, še prej pa državna sekretarka za državno premoženje in finančno poslovanje v okviru Ministrstva za gospodarstvo in pred tem na Skladu za razvoj.
Vizija, da ni vizije
Vršilec dolžnosti odgovornega urednika Gregor Knafelc je bil imenovan 1. februarja 2016, vendar ni bilo jasno, za koliko časa. Vedejevstvo je omejeno na največ dve leti in bi do konca “mandata” sedanji položaj zapustil. Kdo bo prevzel najvišjo uredniško funkcijo, še ni dokončno odločeno.
Knafelc ni bil dorasel vodenju vodilnega slovenskega dnevnika. Seveda ni sam kriv, če je šlo lastnikom v prvi vrsti za profit, ne pa za kvaliteto samega novinarstva in medija. Vanj niso vlagali, ampak samo krčili stroške. Tako kot skoraj vsa dopisniška mesta, po katerih je Delo slovelo desetletja in so Delovi dopisniki v tujini “napajali” RTV Slovenija. Spomnimo se Slavka Frasa, Mojce Drčar Murko, Marjana Sedmaka, Bogdana Pogačnika, Andreja Novaka, če omenim samo nekaj starejših Delovih legend.
Delova naklada je padla, kot je padla resnici na ljubo tudi drugim časopisom. Izjema so kvečjemu regionalni dnevniki, ki jim je padec naklade Dela, Dnevnika in Večera šel na roko in so svojo naklado bolj ali manj ohranili.
Perspektiva je slaba. Še posebej, ker so digitalne oblike časopisov še vedno nerazvite, vizija razvoja slovenskega medijskega prostora pa digitalizacije, individualizacije in aktualizacije medijev ne predvideva.
Edina “vizija” je to, da je nima ali da vsaj zaostaja celo za že obstoječim stanjem — in za sposobnostmi opisa obstoječega položaja medijev in novinarjev v slovenski družbi.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v petek, 13. oktobra 2017, pod naslovom Kaj se dogaja na Delu?. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.
