Sramota! Ko bo NATO metal atomske bombe, bo SLO zraven in bo na to ponosna!

11.10.2017 / 06:10 8 komentarjev
Za Cerarja razorožitev ni realistična. Realistično je zanj hlapčevanje. Da pričakuje nagrado. Kot slabo zdresiran cucek.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Letošnja Nobelova nagrada za mir je po dolgem času šla v prave roke. Po vrsti ponesrečenih podelitev ljudem, ki so aktivno sodelovali v vojnah, genocidih itd., je komisiji tokrat uspelo.

Motivacija za pravo odločitev je bila sicer napačna. Zmotilo jih je najbrž jedrsko orožje v Severni Koreji. Ker če bi jih motilo jedrsko orožje na Zahodu, bi se za podelitev Nobelove nagrade Mednarodni kampanji za jedrsko razorožitev (ICAN) morali odločiti že prej.

A če spregledamo dvojne kriterije, po katerih se dodeljujejo Nobelove nagrade — zaradi katerih bi se Nobel podeljevalcem že zdavnaj odrekel —, je Nobelova nagrada za mir tokrat le prišla v prave roke.

Slovenski mediji so to podelitev — nekompetentno kot ponavadi — komentirali kot “nepričakovano”. Verjetno bi bilo za njih pričakovano, če bi jo podelili Trumpu.

Ne Tito, ampak Kapital

Medijska mediokritetnost in služenje režimu — ne seveda socialističnemu, ampak kapitalističnemu: vladarju, ki se mu ne reče Tito, ampak Kapital — sta hlapčičem zameglila perspektivo do te mere, da ne prepoznajo več niti tistih redkih svetlih izjem, ki se v svetu včasih še zgodijo. Po eni strani zaradi dometa velikega dela novinarjev. Ki ni ravno zavidljiv. (Izjemam se vnaprej opravičujem. Izjeme se trudim brati, poslušati in gledati.)

Po drugi strani pa zato, ker pač živijo v državi, ki sodi med absolutno manjšino držav, ki niso podpisale sporazuma OZN o prepovedi jedrskega orožja [tiste, ki imajo jedrsko orožje in članice Nata, op. ur].

Kar je za Slovenijo sramota. Absolutna sramota. Pomeni namreč, da Slovenija spada med tisto manjšino svetovnih držav, ki podpirajo in zagovarjajo jedrsko oboroževanje. In uporabo jedrskega orožja.

Kar je Cerar utemeljil z argumentom, da je sporazum naiven, neživljenjski itd. In priročno zamolčal, da gre v resnici za to, da kot članica Nata Slovenija tega sporazuma ne sme podpisati.

Kar NATO ukaže, kar NATO reče

Tega seveda ni mogel povedati. Ker če bi, bi postalo vsem jasno, kaj za Slovenijo pomeni biti članica Nata: namreč to, da nima zunanje politike. Da je hlapec Nata. Da dela to, kar Nato ukaže. In kar Nato reče. Ko bo Nato metal atomske bombe, bo Slovenija sodelovala. In bo na to ponosna.

Cerar kot mojster neinteligentnega zdravega razuma utemeljuje zgrešene odločitve s pragmatično zdravo pametjo. Po logiki: “To pač ni realistično!” Zanj je očitno realistično samo hlapčevanje Zahodu. Za katerega pričakuje nagrado. Kot kak slabo dresiran cucek.

Drugi njegov dežurni argument, ki smo ga že večkrat slišali in ga lahko pričakujemo tudi v zvezi z jedrskim orožjem, pa je, da “kot odgovorna članica Nata in EU izpolnjujemo svoje zaveze”.

Gre torej za moralni argument. Za moralno dejanje. Če človek nekaj obljubi, pač mora držati besedo.

Other-directed

S tem načeloma ni nič narobe. Če oseba, ki drži besedo, ni “other-directed”. Kar večina Slovenceva s Cerarjem na čelu je. Kajti “other-directed” posamezniki imajo heteronomno vest. Ta jim ukazuje, da je morajo narediti to, za kar drugi rečejo, da je prav — ne morejo pa presoditi, ali je to, kar rečejo drugi, res prav.

To je sposobnost avtonomne vesti. Takšno vest ima recimo mama Merkel. Cerar pa dnevno dokazuje, da je nima. Da ima neavtonomno vest. Katere problem je, da naredi vse, za kar drugi rečejo, da je prav. V Cerarjevem primeru je ta drugi — vsaj v javnosti — mama Merkel, EU, Nato.

Tudi nacisti so izpolnjevali svoje obveznosti

Pri tem se očitno niti Cerar niti kdo drug v Sloveniji ne zaveda, da je heteronomna vest tista, v imenu katere so bili storjeni zločini v nacistični Nemčiji. Nacisti, s katerimi so kolaborirali slovenski kolaboranti, ki smo jim postavili spomenik, so namreč večinoma ubijali zato, ker jim je to ukazal nekdo drug. In se zato niso počutili krive.

Odlična ekranizacija te logike je film Bralec. Other-directed človek se namreč ne čuti krivega, če naredi zločin, saj mu je to ukazal nadrejeni. To potem ni zločin. To je izpolnjevanje ukaza.

In to je tisto, kar pravi Cerar, da dela: izpolnjevanje svojih obveznosti. Tudi nacisti so izpolnjevali svoje obveznosti. In so to doživljali kot moralno dejanje. Kar pa seveda ne pomeni, da je bilo to, kar so počeli, prav. In da so bila njihova dejanja moralna dejanja.

Sramota Slovenije

Isto velja za Cerarja. In za slovensko vlado. Za njuno izpolnjevanje mednarodnih obljub. In podobnega. Nič ni narobe, če izpolnjuješ obljubo. Ali opravljaš svojo dolžnost.

To je v principu prav. Če je seveda oseba, ki mora izpolniti ali opraviti dolžnost, zmožna presoditi, ali je ta dolžnost in obljuba, katere izpolnitev zahteva Gospodar, moralna. Ker če ni, se je treba Gospodarju, ki zahteva nemoralna dejanja — tudi v imenu obljube ali dolžnosti — upreti.

Osebe, ki so other-directed, tega seveda ne zmorejo. One so vedno samo podaljšek Gospodarjevega ukaza. Tudi če ta zahteva popolnoma nemoralne stvari. Kot je nepodpis mednarodnega sporazuma o prepovedi jedrskega orožja.     Cerar je že zdavnaj postal sramota Slovenije.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE