Dan, ko je tako deževalo, da se ni videlo skozi okno (4.)

30.9.2017 / 06:08 Komentiraj
“Upam, da si poklicala psihologa.” — “Tvoj pogled se mi je danes zdel odsoten. Upam, da sva še dobro.” — “Pogrešam te.”
NAROČI SE PRIJAVI SE

Nadaljevanje prejšnjih tekstov Dan, ko je njen sin zabodel sošolca s svinčnikom (3.) (19.9.), Dan, ko je na prekletem pikniku pri bratu njen sin plezal na drevo (2.) (3.9.) in Dan, ko je bila vrečka iz trgovine tako polna, da je dno skoraj popustilo [1.] (20.8.).


Cele dneve je razmišljala. O sebi in o svoji mladosti. O ciljih, ki jih je imela, in o napakah, ki jih je storila. O željah, o katerih je fantazirala. O tem, kako je plula skozi življenje, ne da bi okolica sploh kaj opazila.

Opravljala je dolžnosti. Delala je tisto, kar so od nje pričakovali mož in otroci. Smejala se je in ugajala. Samo tankočuten opazovalec je opazil, da je bila v resnici popolnoma odsotna. Če bi jo kdo od otrok ali mož vprašal nekaj, česar je običajno niso, vprašanja najbrž sploh ne bi slišala. Ali pa bi jo to tako zaustavilo, da bi prevrnila vazo. Pa čeprav tisto  najdražjo.

Ustavila bi se in bi šele čez nekaj časa odgovorila. Če bi sploh znala. Znala je odgovarjati na to, kje so spodnje majice, kaj bo za večerjo, kdaj gredo na trening; ali je dobila nove zavese za v kopalnico, ali so čevlji že iz popravila in koliko so znašali mesečni stroški za elektriko …

Paralelni svet

Z možem se ji ni več ljubilo večerjati skoraj vsak dan z novimi strankami, ki so prihajali s celega sveta. Naveličala se je brezplodnih debat o plastiki. O njej je vedela že vse, kar se je dalo vedeti. O otrocih ni govorila. Floskul, kako so otroci drugih pridni, ni hotela poslušati. Še manj jo je zanimalo, kako naporno je vzgajati razigrane otroke. Ali najhuje: “Kaj pa vi počnete? 

Njen svet je bil njena preteklost. Njena študijska leta, začetek kariere, prva leta po poroki. Vsak dan se je vračala v preteklost. Kje jo je izgubila? Bi bilo drugače, če Miha ne bi imel težav in če ne bi pustila službe?

K temu vprašanju se dolgo ni hotela vračati. Imela je slabo vest, zato ga je raje eliminirala. V mislih je podoživljala lepe trenutke in obenem poslušala moža razglabljat in ji razlagat o tem, kako mu je uspelo navdušit tega ali onega klienta. Včasih se je zasmejala. Pa ne njemu, ampak svojemu spominu. Mož pa je še bolj vneto začel pripovedovati zgodbe, ker je mislil, da jo zabava.

Po eni strani se je zavedala, da živi v paralelnem svetu. Včasih se je zamislila, kako daleč lahko gre. Zasačila se je, da se ob dopoldnevih več ur ne premakne iz fotelja in strmi predse.

Glava levo, dim desno

Tistega dne je tako močno deževalo, da se že zgodaj dopoldan ni videlo skozi okno. Zdelo se ji je, da je prišel avtomobil na dovoz, ampak lahko bi bila tudi oddaljena strela.

Otroci so bili še v šoli in vrtcu. Pobrat bi jih moral on, saj je imela sama že več dni hude migrene, ki so jo večkrat na dan silile na bruhanje. Shujšala je nekaj kil, ampak kljub temu, da je jedla samo enkrat na dan in še to zelo malo, so cigarete postale njena stalnica. Ni imela moči, da bi šla na verando, cel popoldan je kadila kar v stanovanju. Ko je potegnila, je glavo obrnila levo, izdihnila pa desno. Zavedala se je bizarnosti te geste, ampak je ni nehala ponavljati.

Brez odgovora

“Kaj je?” se je zadrl in jo z rokama prijel za lica. Še vedno je premikala glavo sem ter tja. Tinkara jo je gledala, nato pa pogled srepo zapičila v tla in obstala.

“Prinesi kozarec vode!” se je panično zadrl. Tinkara pa je samo stala. Miha je jokaje stekel k mami, ta pa je v tistem trenutku že bila nezavestna. Oče je poklical rešilca. Šel je v sobo po njenega mobilca, da bi poklical njene starše.

V trenutku, ko je prijel telefon, prav v tistem trenutku, se je na zaslonu prikazal mesidž.

“Dolgo te že ni bilo. Upam, da si uredu. Pogrešam te in mislim nate vsak dan.”

Izbuljil je oči, odklenil telefon in besno skrolal po sporočilih:

“Upam, da si poklicala psihologa, ki sem ti ga priporočal.”

“Tvoj pogled se mi je danes zdel odsoten. Upam, da sva še dobro.”

“Kako si? Pogrešam te.”

Njenih odgovorov ni bilo na telefonu.


Nadaljevanje 14. oktobra.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE