Dan, ko je na prekletem pikniku pri bratu njen sin plezal na drevo (2.)

3.9.2017 / 06:08 Komentiraj
Poskušala je narediti vse, da se to ne bi zgodilo. Pa se je. Uresničil se je njen največji strah. Postala je gospodinja.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Nadaljevanje prejšnjega teksta Dan, ko je bila vrečka iz trgovine tako polna, da je dno skoraj popustilo (20.8.).


Ura je bila sedem. Čutila je prijetno vznemirjenost petkovega večera. Bordo rdeča obleka se ji je že dva dni nasmihala z obešalnika. Sedla je na rob postelje, kjer si je že pripravila spodnje perilo in hlačne nogavice ter črne salonarje z visoko peto.

Ker je prevzela nadzor nad vzgojo otrok, je družina postajala vedno bolj normalna. To je pomenilo, da je mlada varuška približno enkrat na mesec lahko pazila Miha, Tinkaro in Lučko. Z možem sta si začela načrtovati večere v dvoje ali v družbi. Njegov novi položaj v službi jima je prinašal vabila na otvoritve razstav, koncerte in večerje s partnerji.

Teh se je še najbolj veselila. Odkar je doma, pogreša poslovne debate, napovedi prihajajočih ekonomskih gibanj, govorice o prevzemih in bankrotih. To je bil dolgo njen svet in v njem se je dobro počutila.

Zanjo in za moža in predvsem za otroke pa je bilo veliko bolje, da je kariero začasno opustila. “Končno sem zadihala,” je rekla po prvih treh mesecih v novi vlogi gospodinje.

Lepše življenje

Ne da bi ji ostajalo več časa kot prej. Tudi fizično je bila zvečer bolj utrujena kot po službi. Po drugi strani pa ji je rdeča obleka pristojala veliko bolje kot lani, saj so se kilogrami ob nenehnem tekanju po hiši za tremi razposajenimi otroci kar sami začeli topiti.

Prevzela je tudi upravljanje z družinskim budžetom. Tako rekoč je doktorirala iz pripravljanja obrokov za družino, kjer ima skoraj vsak svoje prehranske posebnosti. S popolnim načrtovanjem prehrane se je Mihova hiperaktivnost umirila, pomagale pa so mu tudi ciljno usmerjene aktivnosti.

Zdaj imata z možem veliko več časa kot prej. Nabralo se jima je kar nekaj prihrankov. To je odpravilo marsikatero nesoglasje med njima in vsej družini olajšalo življenje.

Pravzaprav službe niti ne pogreša tako zelo, kot si je mislila. Veliko več ima časa za branje knjig in pucanje miselnih kanalov. Vsakdanji delovni ritem in družinske obveznosti ji tega niso niso dopuščale.

Spodaj v dnevni sobi si je njen mož nalil kozarec viskija.

“Daj še ti. Danes greva s taksijem.”

Objela ga je, on pa ji je natočil viski. Nazdravila sta in se poljubila. Z roko ji je šel pod obleko in rekel:

“Ne morem verjet, da si še vedno tako seksi.”

Zasmejala sta se.

Bi morala bolj izčrpno pojasniti svojo odločitev? Povedati, da vzgaja tri otroke? Da jim trikrat na dan pripravlja obrok in to vsakemu drugačnega? Da čisti stanovanje sama, brez hišnih pomočnic? Da je zadnjič sama zamenjala cev v pralnem stroju? Da ji trenutki z možem in to, da ji ostaja nekaj časa zase, pomeni več kot kariera?

Jean in Alice, Tomi in Sandra

S taksijem sta se odpeljala v pravkar odprto restavracijo. Večerjali so z Jeanom, dobaviteljem embalaže iz Francije, in njegovo ženo Alice, ter Tomijem, moževim sodelavcem, zadolženim za razvoj novih produktov, in njegovo ženo Sandro. Nikogar od njih ni poznala že od prej, vendar se je veselila prijetnega večera. 

Ob aperitivu je pogovor nanesel na novega francoskega predsednika Macrona in njegovo 24 let starejšo ženo. Alice in Sandra sta trdili, da je Macron v Brigitte našel žensko, s katero lahko ima takšen odnos kot prej z materjo. Večina moških danes itak ne odraste, zato je starejša ženska njihov ideal.

Njen mož in Jean sta se strinjala, da je Brigitte kljub letom še vedno dobra mrha. Če pri tem igra še vlogo matere, pa še toliko bolje. Tomi in ona sta se komentarja vzdržala. Nikoli se ni marala pogovarjati in analizirati zasebnih zadev ljudi, ki jih ne pozna. Zdelo si ji je popolnoma brezplodno početje.

Stisnilo jo je v prsih. Rekla je možu, naj popazi na Miha. Začutila je začudene poglede družbe. Točno je vedela, kaj si mislijo: “Cel dan nič ne dela, zdaj pa še možu teži, naj pazi na otroka.” — [Fotografija: Marko Crnkovič]

Malo neprijetno

Alice, ki je bila med vsemi tremi ženskami najmlajša, jo je vprašala, ali imata kaj otrok. Odgovorila je, da tri, mož pa je pripomnil: “Tako naporne, kot da jih imava pet.” — in jo pobožal po roki.

“Pa vidva?” je vrnila vprašanje.

“Enega. Punčko. Ne predstavljam si, da bi imela tri. To bi bilo preveč naporno.”

Vsi so se zasmejali. Počutila se je malo neprijetno. Zazdelo se ji je, da sta jo Sandra in Alice — obe ne ravno tako vitki kot ona — začeli zavidljivo opazovati.

Zato je zamenjala temo in Jeana vprašala, kaj misli o napovedani evropski zakonodaji, s katero naj bi postopoma umaknili plastične vrečke in pozneje še plastično embalažo s tržišča? Se zaradi tega spogleduje s kakšnimi drugimi embalažnimi rešitvami?

Jean, ki ji je že prej dvakrat precej odkrito polaskal, ji je začel podrobno razlagati svoj pogled na predlagane spremembe. To da ne bo zmanjšalo vpliva na okolje, ker še ne poznamo boljših materialov, kot je plastika, zato je vse skupaj jalovo početje regulatorjev. Ona pa mu je nasprotovala s tem, da je uporaba vrečk iz blaga energetsko zagotovo manj potratna.

Pogovor o novih embalažnih materialih je Jean nadaljeval z njenim možem, njo pa je Sandra vprašala, kaj počne profesionalno.

“Bila sem vodja trženja finančnih produktov pri naši največji zavarovalnici.”

“Aha, zdaj ste še na porodniški?”

“Ne. Ne delam več.”

“Kako to mislite?”

“Dala sem odpoved. Nisem v službi. Doma sem.”

Sandra je na široko odprla oči in ni nič komentirala.

Mučna tišina

Umaknila je pogled. Nastala je mučna tišina.

Bi morala bolj izčrpno pojasniti svojo odločitev? Povedati, da vzgaja tri otroke? Da jim trikrat na dan pripravlja obrok in to vsakemu drugačnega? Da čisti stanovanje sama, brez hišnih pomočnic? Da je zadnjič sama zamenjala cev v pralnem stroju? Da ji trenutki z možem in to, da ji ostaja nekaj časa zase, pomeni več kot kariera?

Zakaj bi to razlagala dvema neznankama?

Opazila je, da sta ženski postali bolj sproščeni in da sta jo začeli izločati iz pogovora. Jean pa je zaradi popitega alkohola malo preveč sproščeno komentiral njeno zadnjico, ko je prišla iz toalete.

S tem se ni pretirano obremenjevala. Z možem sta preživela lep večer. Ta se je končal šele ob treh zjutraj v njuni splanici, ko sta objeta zaspala.

In nič več

Življenje je teklo naprej. Do tistega prekletega piknika pri bratu.

Ko se je hotela vključiti v pogovor o obrestnih merah in kreditih, je nihče ni jemal resno, ko je rekla: “Še malo, pa bomo morali plačevati, da bomo imeli denar na banki.”

Njen brat jo je potrepljal po rami, se zasmejal in rekel: “Tebi se pa vidi, da si out iz biznisa. Hej, Miha pleza na drevo. Pazi, da ne bo padel.”

Stisnilo jo je v prsih. Rekla je možu, naj popazi na Miha. Začutila je začudene poglede družbe. Točno je vedela, kaj si mislijo: “Cel dan nič ne dela, zdaj pa še možu teži, naj pazi na otroka.”

Po licu ji je stekla solza. Šla je na stranišče, da ne bi kdo opazil. Poskušala je narediti vse, da se to ne bi zgodilo. Pa se je. Uresničil se je njen največji strah. Postala je navadna gospodinja. In nič več od tega.


Nadaljevanje 16. septembra.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE