Archie Shepp & Reggie Workman v LJ: Tribute to Coltrane, 50 let pozneje
Pet mesecev po Roscoetu Mitchellu prihaja s Tribute to Coltrane koncertom — ob 50-letnici smrti legende — še Archie Shepp. Nocoj v Gallusovi dvorani ob 21:00 v okviru 58. Mednarodnega jazz festivala (MJF).
Upam, da se bo Shepp bolj posvetil Coltraneu kot Mitchell. Ne da Coltrane ne bi že takrat piskal in plozal, ampak Mitchell ni igral nič mojstrovega. Res pa je, da nekoliko mlajši Roscoe (1940) ni igral (in snemal) s Traneom (1926–67), Archie (1937) pa ja. Od Archieja Sheppa to lahko pričakujemo. Pa ne samo zato, ker je kot backup saksofonist snemal s Coltraneom njegovo prelomno ploščo A Love Supreme (1965) in potem še Ascension (1966) in si istega leta z njim delil oder kot “new thing” v Newportu.
Ne. Tudi zato, ker je bil Archie Shepp že v 60. eden najbolj radikalnih jazzistov kot glasbenih spremljevalcev afroameriške emancipacije, pozneje pa je nekako logično — ne v tem komercialnem smislu — zavil nazaj k bluesu kot eni glavnih korenin “velike črne glasbe”.
Brez omalovaževanja drugih glasbenikov (in programskih delavcev CD) je treba pripomniti, da je saksofonist Archie Shepp (na fotografiji) z basistom Reggiejem Workmanom daleč največja atrakcija letošnjega MJF. Poleg njiju v zasedbi še pianist Jason Moran, trobentač Amir ElSaffar in bobnar Nasheet Waits. — [Fotografija: Peter Necessany]
Markantni Archie
Archieja Sheppa predstavlja prireditelj z naslednjimi besedami:
“Ameriški saksofonist, pesnik in dramatik [med drugim avtor drame Komunist: SDS, check this out!; op. MC] Archie Shepp je ljubljenec evropskega jazzovskega občinstva zaradi politične drže in čustvenega zvena. Markanten črnski intelektualec in opozicijski glasnik 60. let je tudi v svobodni jazz formi predstavljal vez z bluesom, spiritualom in afroameriško tradicijo.”
“Od vzornika [Johna Coltranea] je podedoval razširjeno formo hipnotičnih skladb, v katerih je jazzovsko izraznost združeval z afriškimi prvinami. Vendar ni nikoli zares opustil svoje navezanosti na blues balado in [hard] bop interpretacijo standardov, ki jih je vse bolj redno uvrščal v svoj koncertni repertoar in na številne albume. Včasih je bil radikalnejši v svojih pesmih in besedi kakor v glasbi sami. V Ljubljano prihaja z legendarnim basistom Reggiejem Workmanom in s trojico zvezdnikov mlajše generacije na svojih inštrumentih.”
Ti trije poleg Sheppa in Workmana so pianist Jason Moran, trobentač Amir ElSaffar in bobnar Nasheet Waits.
Maja Milenović, junija Workman
Kaj konkretno je teorija šestih handshakeov, mi je postalo bolj konkretno jasno pred kakšnimi 30+ leti, ko sem izvedel, da je se nekdanja ustanoviteljica in primabalerina takrat že ne več obstoječe Rončel–Pandurjeve plesne skupine Ra — Ra, ja, Sun Ra: “Space is the Place!” — Maja Milenović z naše gimnazije poročila z legendarnim basistom Reggiejem Workmanom. Ki je igral z Johnom Coltraneom (in Alice Coltrane), Theloniousom Monkom, Artom Blakeyjem, Archiejem Sheppom, Pharoahom Sandersom itd. itd.
Po tem perfect matchu se mi je zdelo, kot da imam direkten kontakt z največjimi legendami jazza, vključno s tistimi iz onostranstva.
To bo mogoče preveriti nocoj. Mislim, vsaj to glede onostranstva. Mogoče bo pa vsaj Maja na koncertu. Nisem je videl že od mature. (Njene, ne moje.)
Denar in muzika
Brez omalovaževanja drugih glasbenikov (in programskih delavcev CD) je treba pripomniti, da je Archie Shepp z Reggiejem Workmanom daleč največja atrakcija letošnjega MJF.
Res pa je, da je komplet vstopnic po 90€ — oz. 70€ za U26 in 65+ (za najslabše sedeže) ter 58€ za abonente jazz torkov — za prireditev s kar 23 koncerti, raztegnjeno na pet dni (od srede do nedelje), predrag.
Malo muzike za malo denarja? Ne. Veliko muzike za premalo publike.