Bi radi kaj vedeli o Mercatorju? Poglejte, kakšne vozičke imajo v Cerkljah!
Če dobro pomislim, bi lahko krizo Mercatorja zaznali že davno pred razkritjem Agrokorjevih težav in tudi davno pred uradno znanimi podatki o lanskem poslovanju slovenskega dela tega poslovnega monstruma.
No, monstrum je zdaj monstrum samo še po višini dolga in številu zaposlenih, vse drugo se je skrčilo na zahteve bank in pričakovanja dobaviteljev.
Zadeva je preprosta. Spet sem razmišljala po preverjeni gospodinjski logiki. Ključ za ugotavljanje trdnosti in uspešnosti Mercatorja je v njihovih vozičkih. In to davno, preden so bili znani drugi oprijemljivi poslovni rezultati.
Ženske, ki obvladamo makeup, to dobro vemo.
Seveda, v LJ tipi-topi
Ko so nališpali največji slovenski Mercatorjev hipermarket v Šiški — ker v prestolnici pač mora biti vse tipi-topi —, so nas vabili na otvoritev z naslednjimi besedami: “Z velikim zadovoljstvom vas vabimo v prenovljeno trgovino na gurmansko-raziskovalno doživetje. Verjamemo, da vam bodo nakupi tu resnično v užitek.”
Na spletni strani ob otvoritvi pa še tole: “Kaj lahko naredi uigrana ekipa v enem mesecu? Marsikaj. Mi smo za vas v enem mesecu naredili eno najlepših in najsodobnejših trgovin v Evropi. Mi smo za vas v enem mesecu prenovili Mercator Šiško.”
No, s to prenovo so se uvrstili med 15 najboljših nakupovalnih središč v Evropi in se takole pohvalili s sporočilom za javnost. Res v redu. Vse čestitke ljubljanskemu hipermarketu Mercator.
Neandertalci
No, medtem, ko se je tam dogajal svetovni makeup, smo mi v Cerkljah na Gorenjskem ostali pri… — no, napol obnovljenem Mercatorju izpred nekaj let in z vozički iz dobe neandertalcev.
Ne, niso bili tako kosmati, samo tako umazani so bili. Tako neznosno utrujeni od uporabe, da so jim ročaje oblepili s trakom z logotipom Mercator. Pa tudi ti trakovi so zatrgani in robovi črno umazani, da človeka mine, da bi ga zagrabil in porival pred sabo. Kovinsko ogrodje, ki se na vogalih dotika povezovalne plastike pa je tako necivilizirano umazano in zarjavelo, da nakupujem samo še s svojo vrečko. Tudi košarice ne vzamem.
Enkrat sem vprašala eno od sicer prijaznih blagajničark, kdaj nameravajo vozičke zamenjati ali vsaj očistiti, pa mi je zagotovila, da čistijo jih pa zagotovo. Že, mogoče, ampak v nekem prejšnjem življenju, nekem drugem sistemu.
Enkrat sem vprašala eno od sicer prijaznih blagajničark, kdaj nameravajo vozičke zamenjati ali vsaj očistiti, pa mi je zagotovila, da čistijo jih pa zagotovo. Že, mogoče, ampak v nekem prejšnjem življenju, nekem drugem sistemu. — [Fotografija: Marko Crnkovič]
Samo španska stena
Gospodinjska logika me je razsvetlila, da je je lišp v Šiški samo španska stena za prikrivanje težav slabe bilance — ne pa znamenje celovite, dobro zasnovane Mercatorjeve preobrazbe v sodobno potrošnikovo pribežališče, ki ponuja neslutena doživetja.
Da to ugotovimo, ne rabimo računovodskih ali finančnih forenzikov. Vozički so dovolj dober pokazatelj.
Zato je jasno, da Mercatorjevega lišpa na kmetih nismo deležni. Čeprav so Cerklje prva občina v Sloveniji po višini povprečne plače na prebivalca in druga po kriterijih enega od poslovnih medijev glede kakovosti življenja. K nam na Krvavec prihajajo pozimi turisti z Madžarske, Slovaške, tudi avstrijske registracije vidimo, da o Hrvatih in drugih nekdanjih bratih ne govorimo.
Ampak za njih je tak Mercator po mnenju matičnega Mercatorja očitno okej.
Lidl pa brez pompa
Medtem pa je nam najbližji Lidl na Gorenjskem menjal povsem dobre, strašljivo hitre in gladko delujoče blagajniške pulte s sodobnejšimi, še hitrejšimi, in z bančnimi terminali na dosegu kupčeve roke — in seveda z novimi vozički. Že Lidlovi stari, odstranjeni vozički so bili svetlobna leta pred Mercatorjevimi v Cerkljah. Bili so čisti, kolesca so tekla gladko, niso cukala, niso vlekla ne levo ne desno.
In to v Lidlu delajo potihem. Brez pompa o kakšnem posebnem, novem doživetju nakupovanja.
Morda me boste okarali, češ, kako je mogoče primerjati nakupovanje v Mercatorju z nakupovanjem v Lidlu.
O, pa je! Na koncu ostane izkušnja in to je danes v potrošniškem načinu življenja sveto. Tega si nisem jaz izmislila, to potrjujejo raziskave. V tem duhu osveščajo trgovce in proizvajalce vse velike poslovno svetovalne hiše na svetu.
Ne gre več za proizvode. Važna je izkušnja, storitev kot takšna, ki jo uporabniki z izdelki ali nakupno storitvijo imamo. Nakupujemo tam, kjer nas razumejo. Kjer vedo, kaj želimo. Kjer nas presenečajo z rešitvami, ki jih nismo niti pričakovali.
Nova poslovna mantra
K priljubljenemu trgovcu se vračamo zato, ker imamo tam boljšo celovito uporabniško izkušnjo kot pri drugem. Customer experience je nova poslovna mantra. Tudi izdelke kupujemo zaradi izkušnje. In tiste proizvajalce, ki nam prodajajo izdelke kratkega roka trajanja — kar je še posebej pomembno pri tehničnih izdelkih — zavržemo. Dolžina uporabe je povezana z izkušnjo, ta pa z lojalnostjo.
Torej, naj gredo v maloro tisti, ki nam tehniko prodajajo z rokom trajanja 2 leti. Načrtno štancanje izdelkov, ki nas bodo že čez dve leti spet pripeljali k naslednji generaciji tega izdelka, bodo morali proizvajalci opustiti. Kajti s tem v resnici izgubljajo svoje kupce, ne pa ohranjajo.
Ves svet se je spremenil. Mi smo se spremenili, naše nakupne navade so drugačne, naše nakupovalne vrednote smo premešali.
Vse se spreminja, samo vozički v Cerkljah ostajajo isti. Pridite kaj naokoli. So zgodovinska vrednost. Z njimi boste vstopili v čase, ki ste jih zaradi mladosti morda zamudili.
Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.