Če bi bila Vlada pametnejša, bi bil referendum o Drugem tiru nepotreben

Milo rečeno, ta vlada je res nerodna. Kolobocije okrog projekta Drugi tir kažejo, da vladi ni nič jasno.

Poskusili so že vse od zavračanja Drugega tira kot nepotrebnega in zapravljanja denarja za študije, ki bi to dokazale, pa do nenadnega preobrata, da je nujno potreben.

In so zapravljali naprej. Najprej za študije, ki so dokazovale, da je astronomska cena 1,4 milijarde evrov upravičena, potem pa še za to, da so vrednost naložbe čez palec znižali za pičlih 160 milijonov.

Toda je to samo del zgodbe. Drugi je financiranje.

V treh letih neučenja na lastnih napakah je vlada najprej zapravila več kot 300 milijonov nepovratnih evropskih sredstev, ker projekta Drugi tir ni pravilno prijavila na razpis.

Nato je sprejela odločitev, da projekta ne bo financirala z javnimi sredstvi. S tem se je najprej zaciklala pri iskanju zasebnega partnerja, na koncu pa pristala v naročju madžarskega premiera Orbána z nespodobnimi zahtevami v zameno za posojilo. 

Tretji del zgodbe pa je zakonodajen.

Parlamentarna izpostava Vlade

Vlada je naprej s pomočjo svoje parlamentarne izpostave z nepoštenimi metodami izločila naš konkurenčni predlog zakona. Nakar je na vrat na nos, po ekspresnem postopku in mimo vseh tehtnih pomislekov stroke, civilne družbe, nadzornih inštitucij in opozicije zakon kot buldožer spravila skozi parlament.

In pristala v referendumski zanki.

Toliko nesposobnosti in slabega menedžmenta težko najdete v praksi. Niti v učbenikih menedžmenta ne boste našli podobnih primerov slabe prakse vodenja projektov.

Najhuje pri vsem tem je, da smo Vladi zadnja tri leta vse to sproti govorili. Javno in na osebnih srečanjih. Ne gre torej samo za neznanje, temveč za načrtno ignoriranje strokovnih argumentov in dobrohotnih nasvetov.

Buldožerska metoda

Tudi glede referenduma smo v našem Svetu za civilni nadzor nad projektom Drugi tir vlado vnaprej opozarjali, kaj se bo zgodilo, če bo nadaljevala s to oholo, nepremišljeno, buldožersko metodo.

Že 29. aprila smo državnemu sekretarju Juretu Lebnu, predsedniku vlade Miru Cerarju in predsednikoma drugih dveh koalicijskih strank (Židanu in Erjavcu) poslali elektronsko pošto z jasnim opozorilom, kaj se bo zgodilo in kako se lahko vlada temu izogne.

Napisali smo, da naš Svet pri zbiranju podpisov za referendum proti Zakonu o Drugem tiru sicer ne želi sodelovati, ker se zavedamo potencialnih nevarnosti tega početja.

Zakaj je lahko referendum problematičen

Tako se je začelo dogajati, kar smo napovedali že pred sprejemom zakona.

Referendum lahko postane de facto glasovanje o zaupnici Cerarjevi vladi — in tudi proti Drugemu tiru.

Zaradi možnega zamika začetka gradnje lahko nastane problem. Eno leto po referendumu vlada namreč ne sme vložiti zakona na to temo. In če Cerarjeva Vlada pade, lahko nova spet tri leta razmišlja in preučuje zadeve — preden bo prišla na isto stališče kot sedanja.

To pomeni, da se gradnja Drugega tira utegne začeti šele leta 2020 ali 2021, ko bo obstoječi tir že zdavnaj zasičen, in da bo Avstrija prej dokončala svoj koridor (2025) kot mi Drugi tir. Tovor se namreč začenja preusmerjati že zdaj, saj se pogodbe o zakupu kapacitet (v pristaniščih in na vlakovnih linijah) sklepajo za nekaj let vnaprej.

Če zmogljivosti za transport čez Slovenijo ne bodo zagotovljene, bodo veliki logisti začeli preusmerjati tovor v Trst in Benetke.

Pragmatizem

Zato smo Vladi predlagali, naj začne ravnati pragmatično in razmisli o nekaterih amandmajih k svojemu Zakonu, preden bo koalicija znova potrjevala zakon v DZ. To pa predvsem pomeni:

• naj iz finančne konstrukcije izločijo Madžarsko in sredstva iz madžarskega kredita nadomestijo z infrastrukturnimi obveznicami, prodanimi domačim subjektom;
• naj priključijo 2TDK d.o.o. DARS ali SŽ Infrastrukturi;
• naj v sodelovanju z neodvisno stroko obljubijo znižanje vrednosti naložbe;
• naj omogočijo demokratični nadzora nad projektom z dodanim členom, da investicijski program in finančni načrt potrdi Državni zbor in ne Vlade (naš 48. člen);
• naj izboljšajo neodvisni nadzor nad projektom (naš 44A. člen);
• in da naj za nadzor postopkov zbiranja ponudb in oddaje del sklenejo tako imenovani pakt integritete s KPK in Transparency international; to je postala standardna praksa v mnogih razvitih državah za čim bolj zanesljivo odpravljanje možnosti koruptivnih praks.

Zgodilo se ni nič. No, razen tega, da se je elektronsko sporočilo, ki sem ga poslal državnem sekretarju Lebnu, znašlo na spletnih straneh Janševe Nove24TV.si in v reviji Demokracija. Trenutno poteka preiskava, kako je tja zašlo.

Ne Cerar ne Židan in Erjavec niso reagirali. Koalicijska večina je zakon še enkrat buldožersko in brez sprememb potrdila.

Po razumni poti pa ne

Vlada se je znašla v situaciji, ki smo jo napovedali. Populizem je začel prevzemati vajeti v svoje roke. Nekateri vidijo ta referendum kot svoj življenjski projekt, drugi pa kot brezplačno predvolilno kampanjo.

Pri tem pa je Vlada tako nesposobna, da po eni strani govori, da bi padec Zakona povzročil milijardno škodo, čeprav po drugi minister Gašperšič razlaga, da bi padec Zakona pomenil, da bo namesto podjetja 2TDK d.o.o. investitor postala država, se prijavila na evropski razpis in pregrešno dragi madžarski kredit z nespodobnimi zahtevami zamenjala z lastnim, cenejšim zadolževanjem.

Gašeršičeve besede v bistvu pomenijo, da bi Vlada v primeru padca zakona naredila točno to, kar zahteva naš Svet in kar zahtevajo pobudniki referenduma.

Iz tega logično sledi, da je treba podpreti referendumsko pobudo, saj je to najlažji način, da bi dosegli to, česar vlada noče narediti “po razumni poti”.

Tako malo je treba

Toda Vlada tega preprosto ne dojame. Zdi se, da še naprej igra na vse ali nič in se zanaša na to, da pobudniki refenrenduma ne bodo zbrali 40.000 podpisov. Pri tem pa tvega, da se bo morebitni referendum o ZIUGDT sprevrgel v referendum o zaupnici Vladi — tako kot se je zgodilo že leta 2011.

Edino vprašanje ostaja, ali gre za intelektualno nedoraslost, politično infantilnost ali pa za hazardiranje. Za vlado je vse troje izjemno nevarno. Poglejte, kaj se dogaja Trumpu v ZDA.

Vlada še vedno ne dojame, da se referendumu še vedno lahko izogne, če samoiniciativno spremeni najbolj problematična določila svojega zakona:

• Namesto 2TDK d.o.o. naj postane investitor Republika Slovenija ali pa naj podjetje prenesejo 2TDK prenese pod okrilje DARS ali SŽ Infrastruktura.
• Iz finančne konstrukcije naj izločijo zaledne države in od njih pridobijo samo pisma podpore (kar je za dokazovanje regionalnega vpliva projekta s stališča razpisnih pogojev dovolj).
• Nadomestna sredstva Vlada zagotovi z izdajo infrastrukturnih obveznic, prodanih domačim subjektom.
• Vlada se zaveže, da bo v sodelovanju z neodvisno stroko znižala vrednost naložbe.
• Vlada naj spremeni člene o nadzoru nad izvedbo projekta, s čimer izboljša transparentnost projekta ter demokratični in strokovni nadzor nad vsemi procesi.

Naš Svet Vlado še vedno (javno) poziva, da se z modrejšim pristopom k vodenju projekta ter z zgornjimi spremembami zakona in zavezami izogne referendumu o Drugem tiru in o svoji zaupnici. Pri tem smo Vladi pripravljeni strokovno pomagati.

Kako malo bi bilo potrebno, da vzamejo veter iz jader referendumske pobude. Seveda pa bi za to Vlada morala biti pametnejša.

Opomba: Tekst je bil objavljen v četrtek, 18. maja 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Drugi tir in nepotreben referendum ob modrejši vladi. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.