Z okoljem na steyrskem bo vse v redu, če bo vse v redu z Magno

25.4.2017 / 06:08 Komentiraj
Zakaj Magna hoče v Hoče? Zaradi lepot obronkov Pohorja? Ker so domačini prijazni in ker je slovenski premier simpatičen?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Maribor in Hoče dobivajo največjega onesnaževalca v ožji regiji. Zato ne preseneča, da je Poročilo o vplivih na okolje za industrijski obrat Magna Nukleus podjetja Magna Steyr na več mestih zavajajoče in presenetljivo močno pomanjkljivo.

To lahko zlahka razložimo z odločitvijo vlade, da na vsak način sforsira projekt in se v skrbi za delovna mesta pred volivci pokaže tudi ustrežljivo do tujih investitorjev. Pa naj stane, kar hoče.

Pustimo ob strani ekonomiko avstrijske (kanadske) investicije in vzdržnost obljub in se osredotočimo samo na okoljski vidik.

Več stvari v Poročilu kaže na dejstvo, da bo namesto obljubljene visoke tehnologije v bližini Hoč zrasla proizvodnja, ki se po okoljskih standardih še zdaleč ne more meriti s tisto v novomeškem Revozu.

Lepote Pohorja in simpatičnost politikov

Kaj vodi podjetje Magna Steyr, da poskuša preseliti del proizvodnje na 70 km oddaljeno lokacijo v drugi državi, nato pa predprodukcijske izdelke in karoserije pošilja naprej?

So jih prepričale lepote Pohorja? Prijaznost domačinov? Simpatičnost slovenskega predsednika vlade? Nak, nič od tega. Samo ekonomika in pragmatika!

Gre za ogromne državne subvencije, ki jih velikodušno ponuja Slovenija — po nekaterih podatkih 19 milijonov evrov, po drugih 29 milijonov. Gre za blažje okoljske predpise in bolj naklonjene državne organe, ki znajo pogledati skozi prste. Gre za poceni delovno silo — in morda še za kaj, o čemer ne vemo ničesar.

24.500 kil škodljivih in rakotvornih snovi

Namesto ogroženosti vode, zemlje, posega v kmetijska zemljišča in podtalnico je v Poročilu v veliki meri zamolčan najpomembnejši del: vpliv emisij snovi v zrak.

V praksi to pomeni, do bo zaradi proizvodnje na letni ravni izpuščenih v ozračje do 24.500 kg zdravju škodljivih in rakotvornih snovi.

To so organske spojine, nikelj in njegove spojine, fluor in njegove spojine, žveplov dioksid, anorganske spojine klora — kar ustreza 60% celotne količine zdravju škodljivih onesnažil, ki so jih v letu 2015 v zrak izpustili vsi industrijski obrati, ki so zavezanci za izvajanje emisijskega monitoringa na območju občin Maribor, Hoče-Slivnica, Rače-Fram, Ruše, Miklavž in Starše.

Poleg tega bo v ozračje letno izpuščenih še do 35 ton ogljikovega monoksida, 40 ton dušikovih oksidov in 5 ton prahu, ki je prav tako med bolj nevarnimi za zdravje ljudi.

Pozor! Vse to velja samo za začetno fazo projekta, ki obsega prvo lakirnico. Ob drugi predvideni lakirnici na isti lokaciji in preostalih obratih se vrednosti ustrezno povečajo.

Okolje ali kapital

Lokalna skupnost se mora organizirati in zahtevati, da bo proizvodnja v Magni Nukleus potekala v skladu s slovenskimi okoljskimi predpisi in da bo uporabljena tehnologija, ki ustreza evropskim okoljskim standardom. Pravočasno mora oddati svoje pripombe na Poročilo do 15. maja letos.

Ne gre za nasprotovanje projektu, temveč za dejstvo, da v demokraciji skrb za okolje in zdravje ljudi ne moreta biti podrejena diktatu kapitala.

Posledice predvidenega projekta bodo najbolj čutili prebivalci Orehove vasi, Hotinje vasi, Slivnice, Radizla, Skok, Dobrovc, Spodnjih Hoč, Rogoze in Rač. Zaenkrat je več informacij o pasivnosti prebivalstva kot o zanimanju za lastno zdravje in kvaliteto življenja.

Tovarna Magna Steyr ob graški južni obvoznici.

Kako pišejo mediji?

Mediji so zaenkrat slabo opravili svojo nalogo. Nekateri sramotno odkrito lobirajo za Magno in za vlado, spet drugi pa se osredotočajo samo na posamezne okoljske vidike — in še to površno. Še nihče se ni dotaknil problema emisij snovi v zrak, da o hrupu ne govorimo.
Nekaj primerov. Borut Hočevar je pripravil dva članka o podjetju E-net Okolje, ki je sestavilo Poročilo. Že v podnaslovu prvega pod naslovom Kaj piše v poročilu o vplivih na okolje lakirnice Magne beremo:

“Okoljski vplivi gradnje in delovanja lakirnice in spremljajočih objektov Magne bi bili večinoma nepomembni, majhni oziroma zanemarljivi, v nekaterih primerih zmerni, velik pa bo vpliv na živalstvo, natančneje: na populacijo ptice priba, so zapisali v podjetju E-net Okolje.”

Najmanj, kar lahko rečemo, je naslednje: iz neznanega razloga, ki ga bo treba še raziskati, članek izpušča podatke tam, kjer je predviden velik vpliv. Ti v Poročilu niso navedeni v predvidenih parametrih, tako da lahko o njih sklepamo iz drugih podatkov.

Med njimi je predviden velik vpliv na kakovost zraka, zaradi česar je skupna ocena vplivov načrtovanega obrata na kakovost zraka ocenjena kot “velika”. Veliki vplivi so po vsem sodeč zavestno prezrti.

Stran 209 v Poročilu je ena ključnih, kajti na podlagi primerjave podatkov v tabeli 36 in podatkov o letnih emisijah onesnažil iz industrijskih obratov, ki jih zbira ARSO, je mogoče razbrati, da bo obrat Magne z izpusti onesnažíl izjemno negativno vplival na kakovost zraka.

Brez okoljske kritike

Isti avtor Financ je objavil še en članek pod naslovom Zakaj je lakirnica Magne za družbo E-net Okolje okoljsko sprejemljiva. Kot sugerira že naslov, je projekt lakirnice ocenjen in reklamiran kot “sprejemljiv, ob upoštevanju vseh predpisanih ukrepov za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posega”. Okoljsko kritičnih ali problemskih člankov o tem projektu Finance niso objavile.

Dikcija družbe E-net Okolje je zvita v smislu “vse bo v redu, če bo vse v redu”.

E-net med drugim navaja, da primerjava z obstoječimi lakirnicami (Magna v Gradcu, Revoz v Novem mestu) “ni ustrezna z vidika obratovalnih pogojev in kapacitete ter dejstva, da se je v času od njihove postavitve oziroma obnove v precejšnji meri spremenila tehnologija lakiranja, kar ob uporabi ustreznih premaznih sredstev bistveno zmanjšuje vpliv na okolje”.

To je precej smela trditev. Po nekaterih izračunih bo namreč samo emisija rakotvornega niklja in njegovih spojin v Magni Nukleus v Hočah ob primerljivem obsegu proizvodnje dosegla 100-krat večjo vrednost kot tista v Revozu.

IPPC

Direktiva EU (IPPC) v 18. točki zahteva, da morajo mejne vrednosti emisij, parametri ali enakovredni tehnični ukrepi “temeljiti na najboljših razpoložljivih tehnologijah, brez predpisovanja uporabe določene metode ali tehnologije in ob upoštevanju tehničnih lastnosti posameznega obrata”, zaradi česar je treba onesnaževanje spraviti “na najmanjšo možno raven in zagotavljati visoko stopnjo varstva okolja kot celote”.

Zato se bo splačalo raziskati, v kakšni meri je ta ali še kakšna direktiva kršena. In seveda, ali bo v Hočah res uporabljena tehnologija, ki bo po mnenju E-net Okolje neprimerljivo naprednejša in čistejša od tiste v Magni Gradec in novomeškem Revozu.


Pripomba: Nekateri avtorju znani izračuni na tem mestu niso objavljeni in bodo predstavljeni v okviru javne obravnave.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v soboto, 22. aprila 2017, pod naslovom Magna: politični projekt, kjer utegnejo žrtvovati vplive na okolje. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE