60 let EU: Vizija? Ali šov rokovanj, objemov, nasmeškov in praznih besed?
Danes mineva 60 let od podpisa Rimske pogodbe, ki je postala temelj današnje Evropske unije. Voditelji 27 držav članic bodo ob obletnici ustanovitve EGS v Rimu razpravljali, kako naprej.
Glede na zadnja dogajanja si od Rimskega vrha ne obetam veliko novega.
Razlog za skepso je tudi nedavno objavljena Bela knjiga, ki jo je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker bolj navrgel kot pa vsebinsko predstavil in je samo skupek scenarijev, o katerih bi morali šele začeti razpravljati.
Juncker v uvodu sicer pravi, da “gre za začetek, ne konec procesa” in da upa, da bo razprava “odprta, poštena in široka razprava”.
Gospod Juncker je pozabil, da mnogi že dolgo pozivamo k razpravi in da te tudi potekajo. Tudi v okviru EK. In četudi ta ne more predpisati smeri razvoja, ima na voljo instrumente, s katerimi lahko meri naravnanost evropskih državljanov. Zato sem od predsednika pričakovala, da bo zavzel neko stališče in izrazil mnenje. To možnost vsekakor ima.
Prava bela knjiga
Scenariji, ki jih je predstavil, niso nič novega, temveč so samo široka paleta možnosti, o katerih že dolgo ugibamo in ki pri državljanih vzbujajo negotovost glede prihodnosti EU.
Da bi lahko Rimski vrh postregel z rezultati, ki bi obetali spremembe, bi morali voditelji pred seboj vendarle imeti pravo belo knjigo: smernice, stališča, vizije, ki bi upoštevale preteklost in sedanjost EU in sveta ter želje državljanov. EU namreč obstaja zaradi njih!
Evropski socialisti in Socialni demokrati voditelje pozivamo, naj rimski vrh zaznamuje predvsem vrnitev k socialnim koreninam EU. Želimo blaginjo za vse Evropejce, dostojno življenje in delovne pogoje, priložnosti za izboljšanje kvalitete življenja. Želimo odprto in tolerantno Evropo, ki bo temeljila na enakosti med ljudmi neglede na barvo kože, veroizpoved ter spol in spolno orientacijo. Želimo boljše, trajnejše rešitve za učinkovito upravljanje z migracijami in integracijo prišlekov v svoje družbe.
Evropa mora postati bolj samozadostna, ko gre za vprašanja zunanje in notranje varnosti. In postati mora močna globalna sila, ki bo krepila mir, človekove pravice, cilje trajnostnega razvoja in boj proti podnebnim spremembam.
Pavšalna razprava
Bojim se, da bodo voditelji Vrha pavšalno razpravljali o posameznih scenarijih. Bojim se, da bodo kot že prevečkrat doslej s figami v žepih nekaj obljubljali ali zagovarjali ozke nacionalne interese in se odločali na osnovi prenapihnjenih strahov, ki se v nekaterih državah širijo zaradi škodljivih populističnih manter.
Namesto moči argumentov so prav populizem, instantne sodbe in stereotipi največje masovno orožje mobilizacije državljanov s strani evroskeptikov ter desnih in levih skrajnežev. To je nevarno, ker pomeni uničenje naporov tistih, ki vedo, kaj prinaša nesodelovanje, izolacija — in vojna.
Lahko je podirati. Toda kako graditi?
Prepričana sem, da bi v današnji razpravi o EU v Rimu moral prevladati zgodovinski spomin: da je EU nastala kot mirovni projekt. Zato je edino možno stališče, da imamo eno in edino Unijo, v kateri mora vladati konsenz o temeljnih vrednotah, to pa je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter mednarodnih pogodb. Na tej točki si EU ne bi smela dovoliti neenotnosti. To bi moral biti edini evropski “meni”.
EU Evropi že 60 let zagotavlja mir, a njeni šivi žal že dolgo pokajo. Lahko je podirati. Toda kako graditi? — [Fotografija: Mojca Boltin.]
Jasno definirani interesi
Voditelji naj razmislijo o drugih skupnih politikah, nujnih za povezovanje evropskega tkiva: bančna unija, varnostna politika, davčna politika itd.
Druge vsebine so verjetno stvar razvoja. Nenazadnje smo tesnejšemu povezovanju nekaterih držav priča že zdaj. Tega verjetno tudi v prihodnosti ne bomo mogli preprečiti. Vendar to ni Evropa različnih hitrosti, niti Evropa izločanja ali odrivanja.
Seveda pa to od držav — tudi od Slovenije — zahteva jasno definirane interese, ki pa ne morejo biti zastavljeni samo za čas mandatnega obdobja vlad(e) in političnih predvolilnih kampanj, temveč dolgoročno. To je trenutno velik problem v večini evropskih držav.
Show must go on
Upam, da se bodo voditelji odkrito lotili izhodišč in v sklepih predstavili zasnovo za pravo belo knjigo, ki bo jasno začrtala prihodnost Evrope kot vizionarske in sodobne, dialoga in dejanj sposobne skupnosti.
Če tega ne bo, bo Rimski vrh samo šov lažnih rokovanj, objemov in nasmeškov in praznih besed, v katerem bomo najkrajšo potegnili njene državljanke in državljani.