Moralni nauk dr. romana o denarju: Zdenka Čebašek Travnik in njena plača
Nova predsednica Zdravniške zbornice je zadnje tedne plenila medijsko pozornost z zahtevo po visoki plači. Zdaj pravi, da bo le imela takšno kot predhodnik. Ji smemo verjeti?
Bodimo natančni. Tudi v drugi, z njene strani pomirjujoči fazi zahtev ne smemo spregledati, da je dr. Zdenka Čebašek Travnik pri svojih motivih spretno manipulirala.
ZČT so zapustili štirje tesni zavezniki med njeno kandidaturo za predsednico ZZ: dr. Miro Denišlič kot predsednik razsodišča 2. stopnje ZZ, še prej pa dr. Irena Manfredo, dr. Bojana Pinter in dr. Zdenko Šalda.
Njihove očitke o avtokratskem obnašanju v prvih tednih mandata in prevelikem zanimanju za svojo plačo je spretno obračala v teorijo zarote in iskala navideznega sovražnika. V zimzelenem in preizkušenem stilu političnih veljakov.
Morda so se res prikradli v igro tisti, ki so zaslutili priložnost. Toda trditi, da so vanjo vpleteni člani najožje ekipe, je podcenjevanje zdrave pameti in ponižanje njih samih.
Plenilske elite in samozvane žrtve
Oglejmo si nekaj ključnih poudarkov, s katerimi je to počela:
- “Pobud k odstopu in glasovanju o nezaupnici v prvem tednu mandata si ne morem razlagati drugače kot pritisk elit, ki me hočejo umakniti s položaja.”
- “Ne znam si pojasniti, odkod takšen zagon in usklajena akcija za mojo zrušitev. Če pogledamo, kdo me ruši, lahko potegnemo vzporednico s predhodnimi vodstvi.”
- “Prinašam spremembe, zato me želijo onemogočiti.”
Seveda nihče ne dvomi, da v zdravstvu obstajajo elite in da bi marsikomu njen odstop prišel prav. A to še ne pomeni, da smo lahko dodatno potrpežljivi glede njenih nespametnih ravnanj.
Piarovski in komunikacijski obrat, s katerim je po zadnjem sklepu skupščinskega sveta ZZ, ki ga tvorijo predsedniki regijskih odborov, njena plača zmanjšala na 8.000€ bruto, je vseboval samo eno premiso, ki bi se lahko v parafrazi glasila: ‘Bodite končno zadovoljni, moja plača bo enaka kot tista pri mojem predhodniku.’
Kaj drugega ji na koncu tudi ni preostalo, saj ji je grozila razrešitev. In ji še vedno: 15. marca se obeta izredna skupščina ZZ, na kateri bodo odločali tudi o tem.
Toda kako prepričljivi so njeni zadnji manevri, s pomočjo katerih je nenadoma zadovoljna z “nižjo” plačo?
Piarovski in komunikacijski obrat, s katerim je po zadnjem sklepu skupščinskega sveta ZZ, ki ga tvorijo predsedniki regijskih odborov, njena plača zmanjšala na 8.000€ bruto, je vseboval samo eno premiso, ki bi se lahko v parafrazi glasila: ‘Bodite končno zadovoljni, moja plača bo enaka kot tista pri mojem predhodniku.’
Intervju s Slakom
V zgovornem pogovoru z Urošem Slakom v oddaji 24 ur zvečer (22.2.2017) si je predsednica privoščila več neumestnih posegov v besedo novinarja. Ta sicer ne slovi po svoji uglajenosti, je bil pa tokrat vendarle zmernejši od nje.
V oddaji so pokazali korespondenco med člani njene ekipe, iz katere je črno na belem izhajalo, da Čebašek Travnikova zahteva visoko plačo in da z njo avtokratsko pogojuje nadaljnje delo s sodelavkami in sodelavci.
Še več! V istem prispevku so pokazali tudi faksimile dopisov med njo in njeno ožjo ekipo, iz katerega je razvidno, da je svoje sodelovanje z njimi pogojevala z zahtevo, da brezpogojno podprejo njena pričakovanja glede svoje plače — seveda višje od predhodnika. Predlagala jim je naslednji ultimat: “Nič več pogajanj, ali sprejmeš, ali pa ne.” — In še: “Kdor [mojih pogojev] ne more sprejeti oz. se ne vidi kot moj sodelavec oz. sodelavka, naj mi to sporočim prosim do jutri zvečer.”
Materialni dokazi so nesporni in predsednica jih ni zanikala. Pri Slaku je problematizirala samo to, kako so sploh prišli v javnost.
Izjava Bojane Pinter in drugih o njeni aroganci so s tem dobile podkrepitev in smisel. Potrdil se je sum, da je predsednica res obremenjena z višino plače in da je zanjo pripravljena zavrniti tudi najbližje sodelavce.
Intervju z Bobovnikom
Ko je videla, da je šla predaleč, je ZČT omilila svojo pozicijo. Če je še na začetku veljalo, kar je sama povedala pred kamerami — “glede plače se bom s predsednikom skupščine [ZZ] dogovorila, da bo moja plača takšna, kot sem predlagala” —, je v Odmevih 7. marca (21:10–27:30) nenadoma obrnila ploščo.
Ker je bilo treba minimizirati povzročeno škodo, je plača njenega predhodnika nenadoma postala povsem zadostna. Pa še posladkala jo je z všečno retorično domislico: “Jaz sem prišla na zbornico delat in ne po plačo.”
Prej njene lastne zahteve so v pogovoru nenadoma postale pričakovanja drugih: “Ne, to je bilo tako, da je mene mag. Bitenc vprašal, kakšno plačo pričakujem.” Tesni sodelavci in podporniki pa so postali del komplota, ki je bil očitno zrežiran vnaprej že od samega začetka.
Voditelj Slavko Bobovnik je bil zadovoljen z njenimi pojasnili tipa: “Ne vem, odkod je ta ideja, da sem jaz zahtevala …” Poudarek o njenem izsiljevanju in ultimatih je ostal v zraku. S tem je splavala po vodi priložnost, da bi predsednico ZZ novinarji ujeli na laži — ki bi jo bilo mogoče celo dokumentirano prikazati.
Nato je triumfirala še z igranjem na karto nevednosti: “Jaz sem za [svojo] plačo prvič slišala dva dni pred verifikacijo na skupščini.” — in storila vse, da bi ustvarila vtis, da glede tega tako rekoč ni imela nobenih pričakovanj. S tem je popolnoma zanikala začetni očitek, zaradi katerega je sploh padla v nemilost pri kolegih.
Moralni prekršek
Najbolj trezen opis situacije je za Radio Ognjišče prispeval dr. Zdenko Šalda, ki je srž zapleta razumel kot moralni prekršek in jo pozval k priznanju napake:
“Za komentar v zvezi z afero smo zaprosili enega od njenih najožjih sodelavcev pri kandidaturi, ki je takoj po aferi odstopil iz ekipe, dr. Zdenka Šaldo. Preposlal nam je del korespondence med njim, zbornico in predsednico, v kateri je izrazil prepričanje, da je bilo ‘sporno’, da je želela Čebašek Travnikova višjo plačo kot njen predhodnik in da je tako ‘dokazala, da jo denar zanima’.”
“‘Ker je bil to njen prvi ukrep, je s tem simbolno postavila lastne interese pred interese zdravništva in s tem postavila pod vprašaj kredibilnost celotnega vodstva Zbornice in tudi mene osebno,’ je še zapisal [Šalda] v elektronskem sporočilu. ‘Lepo bi bilo, da bi Zdenka priznala, da je storila napako. Sedaj moramo v javnosti in predvsem pred zdravniki popraviti slab vtis, ki je nastal zaradi afere.’”
“V odprtem pismu, objavljenem v Delu, pa je zapisal, da je predsednica storila ‘moralni prekršek’, da ni pokazala sočutja do slovenske javnosti in zdravništva ter s tem omajala tako lastni kot ugled Zbornice. Ima pa ‘odličen program’. ‘Če se ga bo držala, se za prihodnost zbornice ni treba bati.’”
Nihče sicer ne misli, da je ZTČ res storila kakšen velik greh. Razkrila pa je nekaj svojega značaja in prioritet pri razmišljanju in delovanju — in svoje nemoralno ravnanje poglobila s sprenevedanjem. Še dodatna škoda pa je, da nekoga, ki se je ujel v takšno protislovje, novinarjem zaenkrat ni uspelo učinkovito razgaliti.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v četrtek, 9. marca 2017, pod naslovom Morala in denar: Zdenka Čebašek Travnik in njena plača. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.