Recimo Roscoe Mitchell proti Boney M: po 40 letih od free jazza h Coltraneu

31.1.2017 / 06:08 1 komentar
Leta 1977 nisem imel pojma o jazzu. Namesto mene ga je imel Rončel. Če je rekel, da je nekaj dobro, je bilo dobro. Amen.
NAROČI SE PRIJAVI SE

V Klubu CD nocoj nastopa Roscoe Mitchell. Seveda grem. Po 40 letih.

Brane Rončel se točno spominja — no, ker je arhiviral vse, kar je kdaj organiziral —, da je 29. oktobra 1977 Roscoe Mitchell nastopil v Kinu Partizan v Mariboru. Nekaj korakov od Prve gimnazije. Včasih smo šli tja na matinejo. Par ur pouka gor ali dol. Smo si že kaj izmislili. No, ne ravno v prvem letniku, takrat smo še bili pridni.

Včasih pa je kdo iz Partizana prišel na šolo. Recimo Roscoe. Imel je vaje v prazni učilnici, ker je bil kino zaseden. Bilo je dan prej — ker če pogledam koledar, je koncert padel na soboto. Morali so naštudirat “multimedijski performance”, kot je Rončel to daljnovidno imenoval. Mitchell je sicer nastopil solo — alt in sopran saksofon ter flavta, klarinet in pikolo —, ob njem pa Maja Milenović, Jasna Šmid ter Petra in Barbara Plečko iz Plesne skupine Ra. Rončel je projiciral diapozitive.

Free jazz, koreografija, umetniška fotografija. Kaj bi si človek še želel pri petnajstih?

No, marsikaj…

Ali se tudi Roscoe Mitchell vrača h koreninam, tako kot sem se jaz sam v srednjih, bolj easy jazzovskih letih? Ne. Nočem biti prepotenten in vindikativen. Roscoe Mitchell se ne bo nikoli vrnil h koreninam, ker je pri njih že ves čas bil.

Kvačkana kapica

Ne rečem, da sem imel takrat kaj pojma o jazzu. Namesto mene ga je imel Rončel. Če je on rekel, da je nekaj dobro, potem je bilo dobro. Amen.

In je še danes. Recimo Roscoe Mitchell.

Imel sem Roscoe/Rončel/Joe Zawinul jazzovsko kapico, ki mi jo je nakvačkala mama — ki ji je bil všeč Glenn OMG Miller —, imel pa sem tudi gromozanske luknje v poznavanju jazza. Starejšega jazza nisem poznal in me ni niti zanimal. Za Rončela ne vem. Verjetno ga je, ampak prodajal nam ga ni.

Takrat so bili prvi in edini Roscoe Mitchell z Art Ensemble of Chicago, torej plus Lester Bowie, Joseph Jarman, Famoudou Don Moye, Malachi Favors in cela ta AACM scena, pa Sun Ra, pa John Coltrane (od A Love Supreme naprej, seveda), Alice Coltrane, Amina Claudine Myers, Archie Shepp, Jack DeJohnette, Sam Rivers, Leroy Jenkins, Muhal Richard Ambrams, Cecil Taylor, Sonny Rollins, Anthony Braxton, Don Cherry, Miles Davis (od Bitches Brew naprej, seveda), Dave Holland, Albert Ayler, Carla Bley, Eric Dolphy, Ornette Coleman — pa seveda evropski ECM jazz.

Bil sem nerazgledan in ozkogleden fanatik. Šele deset, petnajst let pozneje sem začel odkrivat zgodnje Milesove in Coltraneove albume, pa Gillespieja, Ellingtona, starega Bensona, Montgomeryja in Burrella, Granta Greena, pa seveda vokalist(k)e kot Billie Holiday, Sarah Vaughan, Ella Fitzgerald, Carmen McRae, Little Jimmy Scott, Johnny Hartman…

Tribute to John Coltrane

Roscoe Mitchell Sextet bo napovedih Cankarjevega doma s koncertom obeležil lansko 90-letnico rojstva (23.9.1926) in letošnjo 50-letnico smrti (17.7.1967) Johna Coltranea. Koncert bo v okviru abonmaja Cankarjevi torki v Klubu CD..

Z Mitchellom (alt in sopran saksofon, flavta) bojo nastopili Mazz Swift (violina), Tomeka Reid (čelo), Junius Paul (kontrabas), Silvia Bolognesi (kontrabas) in Vincent Davis (bobni).

V Ljubljano pridejo v okviru turneje Tribute to John Coltrane. V petek so igrali v Parizu/Val-de-Marne, v nedeljo v Milanu, sinoči v Pisi.

Roscoe Mitchell Sextet bo napovedih Cankarjevega doma s koncertom obeležil lansko 90-letnico rojstva (23.9.1926) in letošnjo 50-letnico smrti (17.7.1967) Johna Coltranea. Z Mitchellom (alt in sopran saksofon, flavta) bojo nastopili ​Mazz Swift (violina), ​Tomeka Reid (čelo), ​Junius Paul (kontrabas), ​Silvia Bolognesi (kontrabas) in ​Vincent Davis (bobni).

Korenine in poganjki

Ali se tudi Roscoe Mitchell vrača h koreninam, tako kot sem se jaz sam v srednjih, bolj easy jazzovskih letih?

Ne. Nočem biti prepotenten in vindikativen. Roscoe Mitchell se ne bo nikoli vrnil h koreninam, ker je pri njih že ves čas bil. Tudi free jazz je (bil) poganjek istih korenin. Začele so se cepiti ravno pri Coltraneu. Po 40 letih poslušam in slišim drugače. Bolje. Še vedno imam posluh, zraven pa še nekaj več glasbenega spomina.

Danes peljem na koncert Petra Bratušo, ki me je tistga davnega 28. oktobra 1977 iz zadnje klopi 1.c razreda peljal v učilnico, kjer je vadil Roscoe Mitchell. Takrat on mene, danes jaz njega. For old times’ sake. Iz nostalgije.

Malo pa tudi zanalašč. Pred leti, ko sva se pogovarjala o starih cajtih in se spominjala, kako smo se posmehovali sošolcem, ki so takrat poslušali Boney M — in šli celo (8.6.1978) v Ljubljano na koncert! —, je cinično pripomnil, češ, kje je pa danes Roscoe Mitchell in kdo ga še posluša.

Jah, midva, ne, če že ne veliko drugih.

Ampak ne, kaj sploh govorim. Po mojem bo Roskotov koncert v Klubu CD danes fenomenalno doživetje. Zagotovo bo prišlo vsaj toliko ljudi kot takrat, 29. oktobra 1977, v mariborski Kino Partizan.

Recimo, da grem na koncert s strahom in pogumom — ter s spominom in posluhom.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE