Zid in žilet žica: Razlika med Trumpom in Cerarjem je samo v formatu

Beseda “migrant” je stopila iz sence in se odpravila na globalno misijo sejanja strahu. Medijem tekne kot sveže žemljice. Na sporedu TV oddaj, časopisov, radijskih programov in spletnih strani se pojavljajo pripovedke o hudobnih, okrutnih, spolno sestradanih Bedancih, ki s svojo hand-made pirotehniko ustvarjajo svetovni kaos. No, niso vsi takšni, a med begunci so zagotovo tudi teroristi!

Tako laja svetovna medijska scena. V ljudeh se budi strah, nacionalisti pa tiščijo glave skupaj in modrujejo, kako bi zajezili invazijo tujerodnih živih bitij in zaščitili svojo vero in domovino in svoje ženske.        

S to grožnjo se spoprijemajo politiki svetovnega slovesa. Med temi odrešeniki je tudi Miro Cerar. Njegov cilj je uvedba omejitev na področju pereče priseljenske problematike v Sloveniji.

Juriš na parlament

Iz Cerarjevih opozoril lahko sklepamo, da lahko zaradi neobrzdanih migracij družbene razmere uidejo z vajeti. Refugees can be dangerous. Especially for the government!

Cerar je navzven materinsko skrben do sodržavljanov. Se za njegovim leporečjem skriva strah pred politično smrtjo?  

Cerarjeva namera pa je že mobilizirala partizanske borce za človekove pravice iz propadle tovarne Rog, ki so nedavno skandirali kar pred hramom slovenske demokracije. Do dna srca pa so presunile tudi evropske institucije, ki kot angeli varuhi bdijo nad slovensko politično korektnostjo. Združena evropska levica ima ravnanje naše vlade za sramoto.

Deželica pod Alpami postaja neubogljiva, kar med drugim dokazujejo razna pisma in izjave politkomisarjev iz Sveta Evrope. Ti, ti, ti poredna Slovenija. Ukor za neposlušnost! Smo še sploh demokracija? Ali pa spet bredemo po totalitarnih močvirjih 20. stoletja?

Ministrica za vmešavanje v notranje zadeve

Tujemu vmešavanju v notranje zadeve se je ostro zoperstavila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Svet Evrope je seznanila z dejstvom, da smo pismeni in da bomo že sami spesnili zakone, ki nam bodo pogodu.

Zdi se, da v Bruslju dvomijo v pisarniške sposobnosti naših liderjev, saj nam želijo podtakniti kar svoje eksperte. Dragi učitelji, abecedo smo se že naučili. 

Več razumevanja za svoje ravnanje je Cerar našel na svojem potepanju po Srednji Evropi. Predvsem na Poljskem, kjer menijo, da so njihova in naša stališča do migracij v žlahti in da je ta vprašanja treba reševati na kraju zločina — ne pa na Stari celini.

Novela zakona o tujcih naj bi uživala podporo pretežnega dela naše politične elite. Med drugim jo podpira tudi migrant Karel Erjavec, rojen v Belgiji. Prvak DeSUS je v domovino svojega očeta prišel kot 12-letni fantič, kjer se mu je posrečil sijajni vzpon na vrh lokalne politike, kjer zdaj uspešno ustvarja kaos.

Alpinistični podvig

Še bolj pogumen alpinistični podvig pa je uspel migrantki Melaniji, ki je osvojila politični Mount Everest — Belo hišo. Njen dosežek je še tem bolj ekstremen, saj se je omožila s človekom, ki ne slovi ravno kot migrantofil.

Ljubezen res ne pozna meja.

In če smo že pri ameriškem predsedniku, omenimo še to, da prav Trump z nameravano postavitvijo zidu na meji z Mehiko dokazuje, da je Cerarjeva omejevalna migrantska politika pravilna. Tako kot že lansko postavljanje bodeče žice na meji s Hrvaško.

Gre za nacionalno varnost. Razlika med Cerarjem in Trumpom je samo v tem, da se Trump problematike loteva bolj senzacionalistično in v večjem formatu.

Habemus Trumpam

Za vnetega zagovornika migrantov velja tudi papež Frančišek, ki je sam argentinsko potomec italijanskih migrantov in ki je v bistvu migriral za nedoločen čas v Vatikan.

Novega ameriškega predsednika je že prej kritiziral zaradi odnosa do migrantov, v zadnjem času pa je znova vzbudil pozornost, ko je v intervjuju za El País tako rekoč med Trumpovo inavguracijo razložil populizem na primeru Hitlerja, ki da “ni ukradel oblasti, temveč so ga izvolili ljudje” — ki so v težkih časih iskali novega, prepričljivega voditelja.

Papež je še rekel, da o novem ameriškem predsedniku ne želi prezgodaj soditi in da ima vsaka država pravico skrbeti za svoje meje.

Migrant z LPP urbano

Z vedno pogostejšo uporabo besede “migrant” se pojavlja tudi potreba, da bi jo bolje razumeli. Enotne definicije ni. V najožjem pomenu z njo mislimo priseljence iz neevropskih držav, v najširšem pomenu pa lahko označuje kogarkoli. Migriramo v šole, na delo, v trgovino in v kino. Celo tisti, ki zaradi ostarelosti ali bolezni ne morejo iz svojih stanovanj, so lahko del ekipe. Če nič drugega, migrirajo vsaj do stranišča, najraje pa migrirajo v mislih — iz sedanjosti v pretekle dogodke.

Tudi sam rad migriram, pogosto z mestnim prometom po Ljubljani.

Človek migrira, dokler je živ.