Tudi Nemci imajo svoj TEŠ 6, toda Hamburg je dobil veličastno Filharmonijo

13.1.2017 / 06:08 1 komentar
V sredo odprli Elbphilharmonie, koncerti razprodani za nekaj mesecev vnaprej. Med prvimi izvajanimi tudi naš Vito Žuraj.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Slavnostna otvoritev hamburške filharmonije v sredo zvečer je bil svetovni dogodek v kulturi, glasbeni pa še posebej.

Na otvoritvenem koncertu so nastopili Elbfilharmonični orkester NDR (Norddeuscher Rundfunk), zbor NDR in Zbor Bavarskega radia iz Münchna z dirigentom Thomasom Hengelbrockom, poleg njih pa še sopranistka Anja Harteros, altistka Wiebke Lehmkuhl, kontratenorist Philippe Jaroussky, tenorist Jonas Kaufmann, basbaritonist Bryn Terfel ter organistka Ivena Apkalna.

Izvajali so Beethovna, Cavalierija, Liebermanna, Messiaena, Praetoriusa, Rihma, Wagnerja in Zimmermanna. Naslov koncerta je bil Zum Raum wird hier die Zeit (Gurnemanzov verz iz Parsifala).

Interes za napovedane dogodke v Filharmoniji na Elbi (Labi) — oz. Elfi, kot se je med Hamburžani že prijelo — je ogromen. Za naslednje štiri mesece vsi koncerti razprodani.

Med njimi sta tudi dva, na katerih se bo predstavil v svetu vedno bolj cenjeni slovenski skladatelj Vito Žuraj.

Jacques Herzog in Pierre de Meuron oz. njun studio sta nadgradila staro opečnato skladišče z mogočnim steklenim korpusom, ki se pne do 110 metrov visoko. — [Fotografija: Elbphilharmonie/Thies Rätzke.]

Herzog & de Meuron

Filharmonijo je projektiralo znamenito švicarsko arhitekturno podjetje Herzog & de Meuron. Jacques Herzog in Pierre de Meuron oz. njun studio sta nadgradila staro opečnato skladišče z mogočnim steklenim korpusom, ki se pne do 110 metrov visoko.

Arhitekta sta tudi avtorja stavb kot so londonske galerije Serpentine Pavilion ter Tate Modern in Tate Modern 2, pekinški olimpijski stadion (“Ptičje gnezdo”), münchenski stadion Allianz Arena, bordojski stadion itd.

Po Herzogovih besedah gre za “svetilnik v tem razvijajočem se mestu”. Dvorana je del projekta HafenCity, ki predvideva 40-% povečanje mestnega središča. Celoten kompleks, ki ga poleg filharmonije tvorijo še druge nove in stare zgradbe, se bo imenoval Plaza in naj bi po Herzogovih besedah postal novo središče in zbirališče.

Nova Elbfilharmonija ima tri dvorane: največjo z 2100 sedeži, srednjo s 550 in manjšo s 170. Kompleks ima tudi hotel, 45 apartmajev in razgledno teraso s pogledom na mesto okrog in okrog.

Čeprav je bila uradna otvoritev v sredo zvečer, sinoči pa še ponovitev, je dvorana v resnici doživela krst že 26. novembra, potem ko so bila 31. oktobra dokončana dela. — [Fotografija: Elbphilharmonie/Michael Zapf.]

Stroški narasli za 10-krat

Elbphilharmonie so gradili deset let, v tem času pa je postala tako rekoč nemški TEŠ 6. Dlje ko je trajala gradnja in bolj ko je cena rasla, bolj so bile burne politične debate o smiselnosti projekta in protesti meščanov zaradi stroškov.

Po prvotnih načrtih so mislili, da bodo jo dokončali v treh letih (do leta 2010) in da bo gradnja stala 77 milijonov evrov — čeprav je že vsakemu laiku jasno, da take stavbe za ta denar ni mogoče postaviti in opremiti.

Potem pa so stroški začeli vrtoglavo naraščati na 189 milijonov evrov, pa na 241, pa na 450, pa na čez 500 — in se ustavili pri končnih 789 milijonih. V tem času je prihajalo tudi do napak pri gradnji in pravnih sporov.

Vito Žuraj, skladatelj: “Stene dvorane so narejene iz mešanice gipsa in starega papirja. Vanje so izdolbene majhne vbokline, ki naredijo akustiko.” — [Fotografija: Vito Žuraj.]

Neverjetna akustika

Vito Žuraj je v novi Elfi že bil, si vse ogledal in prisluhnil vaji orkestra. Po njegovem pričevanju je akustika japonskega akustika Yasuhisa Toyota “res neverjetna”.

Glede akustike Žuraj še dodaja:

“Še bolj fascinantno je, da se z vsakega sedeža sliši enako dobro, tudi z najbolj oddaljenih. Bil sem čisto zgoraj in slišal dirigenta jasno in glasno, ko je govoril s koncertnim mojstrom. Na vse so mislili. Tla nič ne škripajo, vhodi v dvorano so nameščeni tako, da izvajalcev ne motijo. Sedeži so udobni. Orgle se arhitekturno popolnoma spajajo z dvorano. Na vaji sem najprej slišal uverturo k Parsifalu. Bilo je, kot da se je odprlo nebo. Zvok je izredno naraven, tudi odmev. Vse zveni transparentno in ne prebija niti ob največjih fortissimih. Stene dvorane so narejene iz mešanice gipsa in starega papirja. Vanje so izdolbene majhne vbokline, ki naredijo akustiko.”

Čeprav je bila uradna otvoritev v sredo zvečer, sinoči pa še ponovitev, je dvorana v resnici doživela krst že 26. novembra, potem ko so bila 31. oktobra dokončana dela.

Vito Žuraj (drugi z leve spredaj) po koncertu v Kölnu — odslej drugi najlepši koncertni dvorani v Nemčiji. — [Fotografija: Osebni arhiv Vita Žuraja.]

Vito Žuraj najprej v Parizu, potem v Hamburgu

Vito Žuraj se bo v Elbfilharmoniji predstavil dvakrat že v okviru otvoritvenih slovesnosti v prvih mesecih koncertnega delovanja. Oba koncerta bosta zelo pomembna za potrditev v tujini vedno bolj prepoznanega umetniškega talenta sodobnega slovenskega skladatelja mlajše srednje generacije.

Najprej bodo Žurajevo skladbo Do-over za orkester izvajali (poleg Profokjeva in Bartóka) v veliki dvorani Elfi 24. marca z domicilnim Elbfilharmoničnim orkestrom pod taktirko slovaškega dirigenta Juraja Valčuhe.

Drugi, samostojni avtorski večer pa bo 10. aprila v mali koncertni dvorani, ko bo sam nastopil tudi kot dirigent Ensembla Modern. Na sporedu bodo njegove skledbe Deuce za basklarinet in tolkala, Schub’rdy G’rdy za sopran, harmoniko, tolkala in klavir, Warm-up za rog in dva tolkalca, Contour za pihalni kvintet, La femme 100 têtes za sopran in kontrabas ter Top Spin za tolkalni trio.

Ta koncert bo komaj drugi v novi dvorani, takoj za Arvom Pärtom.

Sicer pa bo Vito Žuraj že 21. januarja nastopil v Parizu v Cité de la musique. Ensemble Intercontemporain bo pod dirigentskim vodstvom Matthiasa Pintscherja v treh delih izvedel skladbe Crumba, Pintscherja, Furrerja, Bedrossiana, Žuraja, Despreza in Magranéja Figuere. Žuraj prispeva svojo kompozicijo Ubuquité za sopran in ansambel, ki bo doživela svetovno praizvedbo in je nastala po naročilu samega Ensemble Intercontemporain.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v četrtek, 12. januarja, pod naslovom Vito Žuraj prvi Slovenec v novi Elbphilharmonie v Hamburgu in je deloma dopolnjen s tekstom, prvotno objavljenim na avtorjevem blogu v sredo, 11. januarja, pod naslovom Hamburg je dobil novo filharmonično dvorano. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE