Uber za delavske pravice: delo od 7. do 3. pa dopust pa bolniška pa malica?
V naši dolini se dviguje šentflorjansko zgražanje, češ, vozniki, ki jim Uber najde vožnje in opravlja billing, so prekerci. In to da je strašno. Obravnavati da bi jih bilo treba kot uslužbence Uberja. Naj jih Uber lepo vzame v službo od sedmih do treh, s plačanim dopustom, odmorom za malico in plačilom prevoza na delo.
Razčistimo najprej o prekernosti: prekerno pomeni negotovo — in delo voznikov za Uber ni prav nič bolj negotovo kot delo običajnih taksistov. Glede na to, da se taksisti bojijo Uberja, je celo manj negotovo od dela taksistov.
Sicer pa predlagam, da namesto zlovešče tujke začnemo uporabljati besedo, ki jo razumemo: negotovo.
Ali je odnos med Uberjem in voznikom neka oblika zaposlitve, pa morda lahko odloči sodišče v kakšni urejeni kapitalistični državi, kakršni sta recimo Velika Britanija ali ZDA.
Hinavsko modrovanje
Hinavsko pa je o tem modrovati v državi, kjer žerjavisti na teritoriju v lasti Luke Koper, upravljajo z žerjavi, ki so osnovno sredstvo Luke Koper, in pretovarjajo kontejnerje, kar je posel Luke Koper — in tega ne delajo kot uslužbenci Luke Koper, temveč kot espeji.
Kot s. p. dela tudi prenekatera natakarica v lokalu, ki ni njen. Streže strankam, ki niso njene stranke. Uporablja stroj za espresso, ki ni njen stroj. Izdaja račune, ki niso računi njene firme.
Hinavsko se je spotikati ob Uber, dokler desettisoče Slovencev kot samostojni podjetniki opravljajo delo povsem običajnih uslužbencev. Na tak način so zaposleni zato, ker so davki sicer previsoki in ker je fleksibilnost trga dela prenizka. Samo zato. Nobenega organizacijskega ali tehnološkega vzroka ni. In prav nobene samostojnosti ni v tem.
Obstajajo pa dela, pri katerih je človek dejansko samostojni podjetnik. Samostojen. Ko sam stoji. Ne za tujim šankom ali na tujem žerjavu — ampak na svoji lestvi, kjer s svojimi čopiči beli stanovanja. Ali pa sedi v svojem avtu in si sam odreja delovni čas, kdaj bo vozil potnike.
Tlačiti Uber v uslužbenske kalupe ni nobena borba za delavske pravice, temveč preprečevanje samostojnim voznikom, da bi delali, in potnikom, da bi se vozili. Je usluga cehom, katerih cilj je izrivanje konkurence in nadzor nad cenami. Usluga županom, ki vedrijo in oblačijo nad cehi in celo žugajo zasebnim taksistom z državno konkurenco. — [Fotografija: Marko Crnkovič.]
Podjetništvo ja ali ne
Tlačiti Uber v uslužbenske kalupe ni nobena borba za delavske pravice, temveč preprečevanje samostojnim voznikom, da bi delali, in potnikom, da bi se vozili. Je usluga cehom, katerih cilj je izrivanje konkurence in nadzor nad cenami. Usluga županom, ki vedrijo in oblačijo nad cehi in celo žugajo zasebnim taksistom z državno konkurenco.
Širši vidik te zgodbe ni v tem, ali mislimo v Sloveniji resno z delitveno ekonomijo ali ne. Širši vidik je, ali mislimo resno s samostojnim podjetništvom. Ali je samostojno podjetništvo za nas samo obvod okostenelega trga dela ali pa je res namenjeno temu, da ljudje delajo samostojno.
Delitvena ekonomija oz. platformski kapitalizem mobilizira sredstva in sposobnosti posameznika. Vprašanje je, ali bodo države dovolile, da se sredstva in sposobnosti mobilizirajo in uporabljajo, ali pa jim bodo metale polena pod noge. Ker ta polena ne ustvarjajo dodane vrednosti.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v nedeljo, 6. novembra 2016, na avtorjevi spletni strani Čas-opis pod naslovom Uber prekarnost. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.