Podnajemniški monopoly: Toliko pa znam računat, da vem, kdaj sem v minusu…

Te dni sem igrala angleški monopoly. Iskala sem stanovanje za kratkotrajni najem. Moje zahteve so bile precej basic: funkcionalna kuhinja, velika spalnica, blizu javnega prevoza, po možnosti z vrtom ali vsaj z balkonom. Smo namreč tako zgledni, da v stanovanju ne bomo kadili.

Dokler smo po spletnih iskalnikih čekirali všečne becirke in sem se šla kombinatoriko z urami ogledov, je še bilo vse lepo in prav. Potem pa so začele padati bombe. Ena za drugo.

Kakšna je izobrazba nepremičninskih agentov? Večina ne zna črkovat niti najpogostejših angleških besed. Vozijo se s fancy avtomobili — merdžo na kredit in prazen hladilnik? —, ki niso nujno last firme, nosijo kvalitetne blagovne znamke, stari so pa v povprečju kakih 23 let! Wow!

Kljub temu pa imajo ti brezizrazni proper britiš suknjiči neverjetno moč: lahko ti uresničijo sanje, lahko pa te postavijo tudi na cesto. Dobesedno.

Ali pa to, kar se je zgodilo meni: lahko ti vcepijo grozen občutek nemoči in nesposobnosti.

Minus

Čeprav znam pisat angleško in sem nekaj let tudi odsedela na faksu doma in v Britaniji, mi v tej situaciji to prav nič ne pomaga. Niti nagrade, priznanja, dosežki. Nič. Moja vstopnica v svet nepremičnin je ena in edina in se ji reče… — keš.

Profil živahnega mladega človeka, ki ima polno, notranje bogato življenje, ki dela nekatere stvari tudi volontersko, če začuti, da je prav, in ki živi za izkušnje in ne za udobno upokojitev pri 40 letih, je ob iskanju stanovanja zreduciran na številke na bančnem računu.

Sistem naredi iz človeka ubogo glisto, ki se z glavo zaletava v lastno rit.

Moj partner je bil edini, ki je vsaj približno ustrezal zahtevanim pogojem. Pustimo to, koliko ur življenja preživi ob šefu, ki ga ne prenaša. Slabše sem jo odnesla jaz: samozaposlena umetnica brez ne vem kakšnih medletnih poročil iz davčnih uradov. Če recimo enkrat na leto napišeš dramo in mogoče še dvakrat, trikrat dobiš kak bolj konkreten honorar, res ne vidim potrebe po mesečnem računovodstvu. Toliko že znam računat, da vem, kdaj sem v minusu.

In ko sem navrgla še info, da imata drugi dve osebi, ki se zdaj selita v London, prihranke, ne pa tudi še vseh papirjev — logično, zanje potrebujeta naslov —, so me gledali, kot da sem naklepna morilka, ki je zbežala iz zapora. In potem nihče več ni stiskal rok ob slovesu.

Agencije

Naj še omenim, da bila večina stanovanj v poraznem stanju: “zračno in svetlo“ pomeni, da ima sobica majhno okno; “prostorno“ pomeni, da se ne zabiješ v steno, ko vstaneš iz postelje, ampak je vmes še kakih 40 cm prostora; “bližina javnega prevoza“ pa, da moraš najprej na avtobus, da prideš na tisti hitri vlak.

En flet je bil super — too good to be true —, dokler nisem potegnila vode in je začelo hreščat, kot da spodaj vrtajo tunel za podzemno. Hreščalo je pet minut. Agent je samo skomignil z rameni in zamomljal, da bi se to “verjetno dalo zrihtat”.

Odnos je jasen. Mi smo iskalci, oni so ponudniki. Folk nekje pač mora živeti, zato bodo vedno profitirali.

Komot bi dobila flet, če bi prihodki nosilcev pogodbe znašali vsaj 2,5-krat toliko kot mesečna najemnina. Smrkavcu sem poskušala pojasnit, da termin pisatelj ne predstavlja nujno pisanja holivudskih žajf, s katerimi obogatiš verjetno zelo hitro — če ti seveda rata plavat v tistem zocu in če nimaš problemov s 24/7 smehljajem —, ker da pišem za gledališče, pa je rekel: “Aja, za mjuzikle.”

Okej, vdam se. Z agencijami ne bo nič. Živimo v drugih galaksijah. Gremo se lotit privat landlordov!

Landlordi

Te lahko prešteješ na prste ene roke. Šit.

Po dolgem in mučnem usklajevanju urnikov se nekako le dogovorimo za ogled. Punca, malo mlajša od mene, pravi, da je ta flet kupila sama, ampak reference kar naprej meče na očeta. Ne razumem: a ga uporablja za big daddy efekt ali pa se laže, da ga je kupila sama?

Kakorkoli, zgleda sicer prijazna, ampak je pravi morski pes, kar zadeva pogoje. Da bi glede na našo situacijo plačali za pol leta vnaprej?! Torej za cel predviden termin najema!

Zanjo je to easy money, ampak če gre v fletu kaj narobe, bo pa štala keš dobit nazaj. To smo že sprobali. Ni fajn, ko ti hočejo naprtit krivdo za plesen na stenah po pičlem enem mescu bivanja!

Seveda je že vnaprej jasno, da je 6-mesečna najemnina kar veliko denarja. Ni treba bit ravno računovodja, da ti hitra kalkulacija pove, da če bi si lahko privoščil keša za stanovanje za pol leta vnaprej, bi potem seveda raje šparal še kak mesec ali dva, vzel hipoteko in flet kupil!

Eh… Če bo res tako kot napovedujejo nekateri moji znanci — in zaradi česar se jih polovica že cel mesec trese —, nas bo brexit odrešil ukvarjanja s pogoji najema. Ker nas bojo začeli pošiljat domov…

Več o tem pa v prihodnji kolumni.