Jubilejni tehno update: Apple je Samsung s stilom, Jobs se obrača v grobu

14.9.2016 / 06:08 2 komentarja
iOS 10 je produkt neresne firme, ki srfa na valu infantilizacije komuniciranja in postanega navdušenja norcev à la jaz.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Prvi šok po instalaciji Desetke so bili novi zvoki. Najprej sem zaslišal tipke. Ne več tistega tankega, rezkega tlk-tlk-tlk zvoka, ampak bolj mehurčkastega, plp-plp-plp.

Pa zaklep telefona oz. ekrana tudi več ne tleskne kot “konjska kopita vsevprek topotajo čez prhke poljane”, ampak zveni tako, kot da bi zelo nežno zaloputnil majhna vrata od pasje ute za čivavo.

Drugi šok je bil Health app. Totalno so ga uničili. No, mogoče ga niso, ampak ne ljubi se mi kot kakšnemu fanatiku ukvarjat z nastavitvami in iskanjem priljubljenih gibalnih in telesnih podatkov. Prej je bilo super, ko sem vedel, koliko korakov in kilometrov sem prehodil in nadstropij preplezal.

Srčki in lubčki

Edina omembe vredna novost v iOS 10 — pa še ta popolnoma otročja — so mesidži. Po novem obstaja možnost risanja in pisanja in pošiljanja srčkov (tudi zlomljenih) in lubčkov z double-tapi in pripenjanja attachmentov iz drugih aplikacij od muzike pa do beležk v Evernotu in seveda stickerjev. MMS-si so so passé…

Ampak ne, mesidži niso edina novost. Desetka prinaša nekaj še bolj kao fascinantnega: ko vzamemo iPhone v roko, se zaslon avtomatsko prižge. Odkar je home button občutljiv na touch ID, je slide to unlock proti desni tako ali tako brez veze.

Ah, kje so tisti časi, ko so bili po vsem svetu razgrabljeni slide to unlock predpražniki

Pa še to: svajp proti levi vklopi fotoaparat — ampak poteg naj bo odločen, čisto do roba. Res pa je, da to seveda ne pomeni, da ni treba imet ikonce fotkiča pri roki, ker bomo še nekaj časa instinktivno pritiskali na home button za odklep.

Lepo je poslušat glasbo na iPhonu. Pa tudi za pogledat. Dober redizajn. Praktično pa ni nič bolj kot prej. No, Apple Music nisem šimfal in ne bom, ker mi je v redu. — [Screenshot: Marko Crnkovič.]

Pri vulkanizerju

To je v bistvu lanski sneg, ampak z downloadanjem nove verzije iOS je bila vedno štala. Mogoče zato, ker se je preveč ljudi naenkrat istočasno — približno drugo sredo ali kdaj v septembru — ob 10:00 po ameriškem pacifiškem času (ob 19:00 po srednjeevropskem) poskušalo dokopat do novega operacijskega sistema za iPhone.

V najslabšem primeru sem updatal telefon naslednji dan, ko se je histerija polegla. Ni mi pa še nikoli uspelo, da bi za to porabil manj kot nekaj ur.

Hja, kaj hočemo. Recimo, da je to nekaj takega, kot da bi pač moral peljat avto na redni servis. Ali pa k vulkanizerju menjat letne gume za zimske in obratno.

Ampak včeraj je bilo pa še posebej zoprno. Mogoče zato, ker je ravno izšla ta težko pričakovana Desetka.

Messidže pošiljat je zdaj prav kunšt, za katero rabiš navodila (levo). Widgeti so zdaj tudi bolj luštni (na sredi). Najlepši screen pa je takrat, ko pritisneš force touch (desno). — [Screenshot: Marko Crnkovič.]

Butasta Microsoft vprašanja in procedure

Letos je Apple pritisnil na gumb malo prej. Prvič sem prečekiral, ali je Desetka že available, nekaj minut pred 19. uro. Bila je. Tapnil sem in čakal. OTA (over the air). Zadeva se je še kar hitro downloadala, potem pa se je na ekranu iPhona naenkrat pojavil kabel in mi zatežil, da moram telefon povezat z iTunesi.

To sem naredil — pa nič. iTunesi so me spraševali, ali hočem telefon updatat ali restorat. Butasto Microsoft vprašanje.

Potem pa se je pojavilo obvestilo, da je treba updatat iTunese na verzijo 12.5.1. Rečeno, storjeno. No, ne vem zakaj šele v drugem poskusu.

Začel se je pojavljat okenček, da se iTunesi ne morejo skonektat z mojo iCloud glasbeno knjižnico. Zakaj pa bi se, pravzaprav? Saj so se že zdavnaj. Butasta Microsoft procedura.

Samo nekateri albumi so imeli ovitke, večinoma pa ne. Tistih, ki jih niso imeli, se sploh ni dalo poslušat.

Pa saj niti nisem nameraval poslušat glasbe. Hotel sem samo updatat svoj prekleti iPhone.

Kiči-kiči… — [Fotografija: Apple.]

Pa še to

Že od jeseni leta 2009, ko sem od kolega, ki ga je dobil od švercerja, kupil svoj prvi iPhone, čakam na možnost pinanja appsov tja, kamor sam hočem na ekranu.

Vedno me je motilo, da se je 16, 20, 24, 28 (4, 5, 6, 7 × 4) ikon z eventualnim odstranjevanjem premikalo po vrsticah proti levi in navzgor. Vedno sem si delal probleme z razpreditvijo in si kradel čas z razporejanjem appsov na home screenih. Tudi možnost grupiranja v mape mi ni bila všeč. S tem niso nič rešili. Razen na začetku jih nikoli nisem imel veliko naenkrat na iPhonu, sem pa jih pogosto dodajal in metal ven. In vedno se mi je zdelo, da bi mi najbolj odgovarjalo to, da bi jih lahko pripel, fiksiral tja, kamor mi paše — in da ne bi imel maksimalnega števila ikon na posameznem zaslonu. No, niti Desetka tega ne prinaša. Ne vem, ali sem samo jaz tak komplikator ali pa tega res nihče ne pogreša.

Najbolj bi mi odgovarjalo, da bi lahko ikone pripel, fiksiral tja, kamor mi paše (desno) — in da ne bi imel maksimalnega števila ikon na posameznem zaslonu (levo). No, niti Desetka tega ne prinaša. Ne vem, ali sem samo jaz tak komplikator ali pa tega res nihče ne pogreša. — [Screenshot: Marko Crnkovič.]

Kao fancy stickerji

Ne bom rekel, da je Desetka razočaranje, ampak kaj več od tega pa tudi ni. In saj ne rečem, da ne funkcionira.

Vse je seveda vzorno zdizajnirano, ampak estetika je v resnici skoraj še edina Applova prednost pred recimo Vibrovimi stickerji, ki fascinirajo mojega starejšega sina, ki si v grupi s svojimi sošolci pošilja kičaste mucke in medvedke in striparske eksklamacije, ki jih verjetno niti ne razume.

Trend uporabnosti in oblikovnosti appsov je pootročenje. Sama komunikacija postaja infantilna. Dolga je bila pot od iz ločil sestavljenih emojijev pa do teh kiči-kiči stickerjev — ali če hočete do srčkov, srčnega utripa, gifov in risanja s kao fluorescentnim flomastrom. Proti temu niti Apple ni več imun — le da to znajo narediti všečneje od konkurence in pač zgleda fancy.

V resnici pa s tem nimaš kaj povedat. Tudi s Keithom Haringom by Stickapax ne. S stickerji so odprli cel nov trg otročarij, ki resnih komunikatorjev pač ne morejo zanimat.

Tudi Apple se degradira in postaja neresna firma, ki srfa na valovih nepremišljene fascinacije mladih snobov in postanega navdušenja razočaranih norcev à la jaz, ki so se iz desetindesetletne navade ujeli v njihov tako imenovani ekosistem.

Ne, seveda ne. Ne pride mi na misel, da bi zamenjal robo. Čez 52 tednov bom updatal na Enajstko. Ne grem na Androida in na Windowse. Pa ne iz neke zvestobe, ampak zato, ker mi je prekleti Apple zlezel pod kožo.

Ne bom pa se več praskal, ker me ne srbi.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE