Po zmagi Plenkovićeve nove HDZ na Hrvaškem nič več ne bo tako kot je bilo

14.9.2016 / 06:10 Komentiraj
Lekcije za SLO: 1. Sprememba v vrhu stranke je lahko regenerativna. 2. Za prevzem oblasti rabiš ekipo, ne novih obrazov.
NAROČI SE PRIJAVI SE

HDZ so se karte na hrvaških volitvah tako dobro zložile, da lahko Andrej Plenković hitro sestavi vlado. Zato je še tem bolj neverjetno, koliko kratkovidnih komentarjev človek najde v medijih. Situacija je namreč popolnoma drugačna kot po volitvah lani novembra, ko so se pogajanja vlekla več kot tri mesece.

Prvič: HDZ ne vodi več Karamarko, ki ga je z mesta podpredsednika vlade in predsednika HDZ sicer odnesla afera z ženinim svetovanjem madžarski naftni družbi, vendar je v resnici temeljno napako naredil z ultradesno, antikomunistično radikalizacijo stranke.

Zato novi predsednik HDZ Plenković dosledno vztraja pri “strogem desnem centru” — s poudarkom na centru. To si lahko suvereno privošči, saj je s samostojnim nastopom izgnal iz parlamenta največje ekstremiste (HSP Anteja Starčevića), ki so se še nedolgo nazaj kazali ob Karamarku in na ustaških shodih.

In drugič: ko je dan porazu vrgel puško v koruzo predsednik SDP Milanović, je novo tudi to, da zdaj tudi drugo največjo stranko ne vodi več isti človek.

Milanovićeva samoukinitev

Toda še preden se je dostojno poslovil, je Milanović v slogu za mano potop izločil lastno stranko iz pogajanj, dovčerajšnjim koalicijskim partnerjem — narodnjakom, kmetom in upokojencem — pa s tem na široko odprl vrata za morebitne dogovore s HDZ.

Prav to, navidez dodatno suicidalno potezo, pa lahko razumemo kot slabitev tretje sile hrvaških volitev — Mosta.

Milanović je z zgodnjo izločitvijo sebe in stranke iz igre v resnici pomagal novemu mandatarju-to-be Plenkoviću, saj je relativiziral ultimativnost Mostovih zahtev.

Tako Milanović kot Karamarko sta bila po prejšnjih volitvah talca zahtev šefa Mosta Boža Petrova, zaradi česar je enega (Milanovića) lahko potisnil v opozicijo, drugemu (Karamarku) pa speljal premiersko mesto.

Zdaj pa se Plenkoviću ni treba bati Petrova, saj ima alternative: sproščeni koalicijski partnerji “leve” koalicije (HNS, HSS, HSU) in IDS (ki je šel na volitve samostojno) imajo skupaj več glasov kot Most (19:13). Zato je Plenkovićeva pogajalska pozicija močnejša že brez glasov predstavnikov manjšin.

Te namreč po defaultu (tako kot pri nas) čuvajo za vladajočo koalicijo, saj so prepričani, da lahko samo tako delajo v korist volivcev. To je fantazma, ki nekatere izbrance dosmrtno ohranja v parlamentu, njihove manjšine pa sistematično rine na obrobje resne politike.

Živi zid

Ko enkrat dojameš, da so kar tri vodilne stranke v bistveno drugačni poziciji kot na prejšnjih volitvah — HDZ brez Karamarka, SDP brez Milanovića, Most brez zlate delnice —, se tudi ne boš več pretirano naslajal nad tem, da se je odstotkovno najbolj popravil score Živemu zidu.

Predvsem zato ne, ker njihov porast z enega na osem poslancev ni posledica osemkrat boljšega rezultata, temveč nižje volilne udeležbe in D’Hondta, ki je njihove kandidate, ki so na prejšnjih volitvah ostali tik pod mejo, zdaj potisnil nad njo. Novembra 2015 jim je 94.868 glasov prineslo en mandat, skoraj na las enako število glasov (94.877) pa tokrat kar… — osem! 

Ob Plenkoviću bi si upal zapisati še dvoje: da so dobre karte po eni strani posledica nečesa, po drugi pa bodo morda vzrok še za kaj drugega.

Vsekakor so posledica tega, da si je za volilni gambling izbral zelo, zelo dobro družbo. Večinoma si jo je našel kar med evroposlanskimi kolegi v Bruslju — politični strateg Davor Ivo Stier, specialistka za evropske fonde Ivana Maletić, nekdanja dubrovniška županja Dubravka Šuica —, v Zagrebu pa bil ravno prav izbirčen, da je pripustil k mizi samo take kalibre kot finančnega ministra Marića ter vojaško učinkovita Božičevića in Krstičevića.

Ker je večina omenjenih tudi v pogajalski skupini za vladno koalicijo, lahko v njih vidimo ogrodje bodoče Plenkovićeve vlade. Tisti radikalci, ki so mu taktično modro nosili preferenčne glasove — Karamarkov kulturni minister Hasanbegović, po zaslugi hercegovske diaspore izvoljeni general Glasnović… —, pa bodo najverjetneje zadovoljevali svojo (nekdanjo in sedanjo) volilno bazo z ognjevitimi debatami v Saboru, proč od izvršne evrokratske oblasti.

Lekcije za Slovenijo

S takšno razporeditvijo moči pa si Plenkoviću v duhu obljub o stabilnosti institucij in pravni državi ne bo treba mazati rok s partnerstvom z zagrebškim županom Bandićem in osiješkim šerifom Glavašem. Njune zgodbe na sodiščih so take, da lucidnejši hrvaški komentatorji ne verjamejo v njuno presumpcijo nedolžnosti.

Zato lahko Plenković z aduti v rokavu že ta teden odigra takšno partijo, da se ne bodo čudili samo komentatorji, ampak bodo pozitivno presenečeni tudi volilci drugih strank.

Za povrh niti ne bo rabil aktivne pomoči predsednice — kar realno krepi tako njeno kot njegovo moč, HDZ pa spreminja v dolgoročno politično silo. Pa čeprav so enega predsednika pokopali, drugega so jim zaprli, tretjega pa so odstrelili kar sami.

Lekcije za na ta breg Sotle in Kolpe so številne: od tega, kako regenerativna je lahko sprememba v vrhu stranke, pa do tega, da rabiš za resen prevzem oblasti (v stranki in državi) izkušeno in verzirano ekipo strateško suverenih politikov, ne pa nove obraze.

Politične usode se lahko spremenijo dobesedno čez noč. Z nedelje na ponedeljek.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE