Rasizem Zahoda (2.): Vzhod se prostituira za denar za znanstvene raziskave

15.8.2016 / 06:10 7 komentarjev
To naše potrpežljivo pristajanje na manjvrednost. To tiho prenašanje paternalizma, kolonialne in imperialne drže Zahoda.
NAROČI SE PRIJAVI SE

V prejšnjem razmišljanju o rasizmu Zahoda sem že omenila, da sta imperialna logika in vedenje samoumeven del razumevanja sveta Zahodnjakov, ko gre za Nezahodnjake — pa naj gre za Neevropejce ali Vzhodnoevropejce.

Oboji smo iz perspektive Zahoda videni kot drugo- ali tretjerazredni posamezniki iz manj razvitega sveta. To nam dajejo Zahodnjaki tudi jasno vedeti. Ne le nebelcem, ampak tudi Vzhodnoevropejcem.

To dejstvo poznam. Se ga zavedam. In sem ga tudi že velikokrat izkusila. Recimo v ZDA. Ko so na Hawai’i Pacific University razpravljali o vojni v Jugoslaviji, so zavzeli držo tistih, ki vedo. Tistih, ki znajo razložiti. Za kaj je do vojne sploh prišlo. 

Ena bolj zanimivih tez je bila, da je do vojne prišlo zaradi spora o vrsti cigaret, ki so jih različni narodi v Jugoslaviji imeli za najboljše. Skratka, popolnoma absurdna razlaga. Ki pa se Američanom, ki so se imeli za inteligentne in informirane, ni zdela problematična.

Zahodnjaki raziskujejo Vzhod

Tudi to se jim je zdelo normalno, da v zvezi s tem niso nič vprašali mene, ki prihajam iz teh krajev. Jaz sem bila namreč že po njihovi definiciji nevedna. Torej nekdo, ki ga morajo oni razsvetliti.

Ta izkušnja ni nič posebnega niti ni osamljena. Zadnjo sem doživela dober mesec dni nazaj.

Mednarodna raziskava o postsocialističnih družbah, predvsem na območju nekdanje Jugoslavije. Raziskavo vodijo Zahodnjaki. Kar je problem že sam po sebi. Če ne zaradi česa drugega, pa vsaj zaradi njihovega spontanega zahodnocentrizma in njihove logike razumevanja družbenih procesov, kombiniranih z že opisanim inherentnim imperializmom oz. kolonialno držo do vseh, ki niso Zahod. Torej tudi do Vzhodnoevropejcev. Tako tistih, ki živijo v vzhodnoevropskih družbah, kot tistih, ki te družbe znanstveno proučujejo. In zelo verjetno zato, ker kot nativci razumejo tudi tiste dimenzije, ki Zahodnjakom nikoli ne bodo jasne. In razumljive.

Tisti, ki ve. Čeprav ne ve.

Stvar je bila paradoksalna. Kot zvezdo srečanja so pripeljali neko nekdanjo Rusinjo, ki je študirala računalništvo, nato pa doktorirala iz družboslovja. Brezsramno je demonstrirala odsotnost družboslovne izobrazbe, kakršne jaz ne bi tolerirala niti pri svojih študentih.

Govorila je neumnosti, ki bi jo stale kariere, če bi ne bila del zahodnega univerzitetnega, znanstvenega in žal tudi posteljnega establišmenta. Kogarkoli od nas drugorazrednih Vzhodnoevropejcev bi stala kariere. Nje seveda ni. Ona je Zahod. 

Podoben je bil drugi Zahodnjak, ki je kljub izrazitim pomanjkljivostim v svojem znanju in celo v poznavanju temeljnih konceptov, s katerimi se je raziskava ukvarjala, prav tako užival privilegiran položaj.

A to mu ni moglo škoditi. Saj je bil Zahodnjak. Torej tisti, ki po definiciji ve. Četudi ne ve. In ki ima moč. Ne zato, ker ve. Ampak zato, ker je Zahodnjak.

Ponižnost in servilnost

A to je bil v resnici manj boleči del zgodbe. Tisti bolj boleči — vsaj zame — pa je bilo vedenje Vzhodnoevropejcev. Njihovo potrpežljivo pristajanje na pozicijo manjvrednih. Njihova avtomatična servilnost in ponižnost. Njihovo tiho prenašanje paternalistične drže in praks Zahodnjakov, njihove kolonialne in imperialne drže. Ki se je Zahodnjaki zagotovo sploh niso zavedali.

In ki se je očitno ni zavedal — kar me v resnici bolj skrbi — niti pomemben, morda celo večinski del vzhodnoevropskih znanstvenikov na konferenci.

Ko sem razmišljala o vzrokih za to vedenje Vzhodnoevropejcev, sem jih našla kar nekaj.

Prvi je verjetno še vedno prisotno evolucionistično razumevanja zgodovine, po kateri je Zahod najbolj razvit od vseh obstoječih družb. Lep del družboslovja — na čelu s sociologijo — še vedno ni opustil tega razumevanja poteka zgodovine. To velja tako za Zahod. Kot za Vzhodno Evropo.

Ugajati. Ne nervirati.

In če je problematično že dejstvo, da v 21. stoletju razumevamo potek zgodovine in z njo povezane družbene spremembe po logiki iz 18. stoletja, je še bolj problematično to, da so vzhodnoevropski znanstveniki svojo toleranco do paternalističnih, imperialnih, kolonialnih praks zahodnih kolegov več kot očitno povezovali tudi z dejstvom, da je Zahod tisti, ki ima denar. 

Ker če želimo priti vsaj do dela tega denarja, se moramo Zahodu tudi udinjati. Ali vsaj ugajati. Ga ne nervirati. Ne provocirati. Ne spravljati v slabo voljo. Ker bi se to lahko končalo s tem, da Zahod ne bo hotel delati z nami. Kar pomeni, da bomo ostali brez raziskav. In brez denarja. 

Vsesplošna prostitucija torej. Klasična prostitucija, ki vključuje laskanje tistemu, ki ima denar. Zato, da nekaj njegovega denarja dobim tudi sam.

Sama sem takoj po prvem delu konference nehala sodelovati. V preostalih treh sem manjkala. Ker bi ne mogla biti tiho. Ker se ne bi mogla samoumevno podrediti prevladujoči socialni logiki.

In ker sem vedela, da bi to pomenilo, da nekaj kolegov na mojem oddelku ne bo imelo dela. In plač.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE