Zakaj je Michael Moore (in še marsikdo) prepričan, da bo zmagal Trump

V petek sem z malo zamude opazil, da je v Kinodvoru predpremiera filma Koga napasti zdaj Michaela Moora, najboljšega kronista ameriškega sna. Ta je seveda čisti hoax. Brand, ki ga ameriški spin doktorji v službi kapitala in politike že dolga desetletja prodajajo čedalje bolj odtujenim in revnim Američanom. Pa seveda tudi nam na drugih koncih sveta.

Če kdo to dobro ve, je to prav Moore, ki ga je na bolj ali manj poučen in zabaven način razkrinkal v svojih dokumentarnih filmih Bowling for Columbine, Fahrenheit 9/11, Sicko, Capitalism: A Love Story in drugih. 

Takoj sem odbicikliral do Kinodvora. Na srečo zaradi poletne sezone projekcija ni bila razprodana. Med kupovanjem karte izvem, da gre za simultano premiero v večini držav, kjer je bil dokumentarec posnet. In da bo po koncu filma avtor po Skypu odgovarjal na izbrana vprašanja s Twitterja. Nice!

Med in mleko

Point filma je v tem, da Moore z ekipo obišče kopico evropskih držav in za konec še Tunizijo in išče izginuli ameriški sen v obliki dobrih političnih, kulturnih in izobraževalnih praks. V Italiji nejeverno posluša, koliko dopusta in premora za kosilo pripada delavcem; v Franciji se čudi gurmanski hrani, ki jo osnovnšolci jejo v šolah zastonj; na Finskem šolskemu sistemu, ki brez domačih nalog ustvarja najbolj uspešne šolarje; na Norveškem ne more verjeti, kako prijazni so do zapornikov; na Islandiji je fasciniran nad feminizacijo bančnega sektorja; v Sloveniji pa ga navduši brezplačen študij. Na koncu prispevka v vsaki državi zabode ameriško zastavo in jo s tem simbolično okupira. 

Obsikal je tudi našega predsednika, ki pa je bil toliko moder, da pogovora z Moorom njegova ekipa ni smela posneti. Tako da nikoli ne bomo izvedeli, o čem sta se zares pogovarjala. Mogoče o Trumpu? Ali o predsednikovi zlati ribici z FB accountom?

Where to Invade Next sicer ni Moorov najboljši film, malce je tudi predolg (dve uri). Kljub temu pa ga vseeno toplo priporočam vsem, ki verjamete, da se v Evropi v primerjavi z ZDA cedita med in mleko. No, tudi vsem drugim. Film je dovolj zabaven.

5 razlogov

Vsem, ki ste zaskrbljeni nad dejstvom, da bi Melanijin mož Donald na volitvah za ameriškega predsednika, ki bodo čez točno sto dni, na koncu utegnil zmagati, pa predlagam, da preberete Mooreovo natančno analizo 5 razlogov, zakaj bo zmagal Trump.

Naj na kratko povzamem in Moorov tekst osvežim z novimi podatki:

1. Rust Belt Brexit

Trump na veliko benti o mednarodnih trgovinskih dogovorih NAFTA in TTIP, ki so po njegovem za ZDA katastrofalen deal, ker da uničujeta ali bosta uničila ameriško industrijo. On bi recimo močno obdavčil avtomobile, ki so proizvedeni v Mehiki. In preselil proizvodnjo nazaj v ZDA. Brezposleni delavci v nekdanjih avtomobilskih tovarnah v tradicionalnih demokratskih zveznih državah tako imenovanega Rust Belta (Michigan, Ohio, Pensilvanija, Wisconsin) to zelo slišijo.

2. Zadnji boj jeznih belih moških

Češ, tem se že meša. Kaj? Po osmih letih temnopoltega predsednika bi radi imeli še žensko? Da bi jih še osem let komandirala ženska? Feminaci, ki krvavi iz oči ali od kod že? Še malo, pa nam bo vladal kurčev hrček, si mislijo in se pripravljajo na nizki start na volišča.

3. Problem Hillary

Hillary je popolnoma nekredibilna oportunistka, saj stalno spreminja svoja politična stališča. Skoraj 70% volilcev meni, da ji ne morejo zaupati. In kako jih bo zdaj naenkrat prepričala, naj ji verjamejo in zaupajo in obkrožijo njeno ime?

4. Deprimirani Sandersovi volilci

Po škandalu s shekanimi maili je že na začetku demokratske predvolilne konvencije postalo jasno, da so hoteli njenega strankarskega nasprotnika predstaviti kot ateista in Nežida. Štab Hillary Clinton je takoj zaspinal razlago, da gre za rusko zaroto. Ne bo pomagalo. Hillary je s tem izgubila Berniejeve mlade volilce, ki bi mogoče šli na volišča. Zdaj ne bodo. In tudi mnogi njeni tradicionalni volilvci so v dvomu. Entiuziazma preprosto ni.

5. Jesse Ventura efekt

Jesse Ventura, nekdanji profesionalni wrestler, je bil izvoljen za guvernerja Minesote, ki velja za pametno zvezno državo. To je bil neke vste praktični vic razočaranih volilcev. Voliti za Trumpa bo še večji vic. Črni humor za ameriške volilce.

Ivanka in Chelsea

Tudi sam sem po republikanski konvenciji napovedal Trumpovo zmago v članku Also sprach Melania Trump.

Donald pač najbolje ve, da je vsaka publiciteta dobra publiciteta. Tudi flop z Melaniinim plagiatorstvom. Štejejo samo ratingi. In jasna sporočila v nekaj besedah. Neglede na to, kako neumna, šovinistična in nevarna so.

Pripravite se na novi ameriški eksperiment: največji politični resničnostni šov v zgodovini zahodnih demokracij.

Osebno sem vedno navijal za čim več žensk na čelu držav po vsem svetu. Ženske naj bi bile bolj premišljene in kot matere bolj blage. Kar pa za Hillary Clinton, ki je bila med glavnimi arhitekti arabske pomladi in ki je vriskala od veselja, ko je slišala za Gadafijevo smrt, zagotovo ne velja.

Demontaža nekoč sekularnih in dokaj razvitih držav od Iraka mimo Libije do Sirije je povzročila masovno radikalizacijo tamkajšnjih muslimanov in vzpon Islamske države. Veliko ceno njene in Obamove vojne politike pa bo še dolgo plačevala tudi Evropa.

V duhu vsega povedanega imam utopični predlog za oba preostala kandidata za liderja zahodnega sveta: Donald in Hillary naj odstopita od svojih kandidatur in jih prepustila svojima hčerkama — Ivanki in Chelsea. Obe se mi zdita mnogo bolj uravnoteženi in manj nevarni kot sedanja kandidata. In zagotovljeno bi imeli žensko predsednico ZDA. Končno.

Dobro, ta utopija zakonsko ni možna. Sem pa prepričan, da bosta dinastiji Trump in Clinton v prihodnosti še kdaj prekrižali volilne meče. Ker mislim, da tudi osem let predsednikovanja Trumpu ne bo dovolj.