Sporočilo iz Kopra: Država smo mi vsi. Seveda. Ampak vsi smo tudi luzerji.
Velika je moč ljudstva, ko stopi skupaj kot eden. Takrat padajo predsedniki uprav, kot aprila v Alpini, in institucij, ki upravljajo državna podjetja, kot Marko Jazbec iz SDH. Padajo že napovedani sklepi skupščin, prav tako v Luki Koper, spet v paketu z Jazbecem.
Predsednik nadzornega sveta Luke Koper je ob tem javnosti nemočno sporočil, da ga je Marko Jazbec razočaral, saj da je imel za načrtovano menjavo nadzornikov Luke vso podporo nadzornega sveta SDH.
Ta vidi rešitev zapletov v Luki Koper v menjavi članov nadzornega sveta, pozneje pa verjetno tudi v menjavi uprave — s tem pa se zaposleni in širša ali vsaj primorska javnost ne strinjajo.
Na primeru Luke Koper se je izkazalo, da je pri nas mogoče doseči tudi to, da povsem zakoniti in pravno-formalno opolnomočeni organi v podjetjih ne morejo nič, ko gre za voljo zaposlenih in voljo ljudstva.
Zdaj ljudstvo hoče še glavo ministra Gašperšiča, državnega sekretarja Dragonje in ostalih članov nadzornega sveta SDH.
Konec potrpljenja
Očitno je, da je država prignala potrpežljivost ljudi do samega roba. Vsaka nerazumljena poteza, vsaka slabo in nerodno skomunicirana tema, vsak šlampasto zastavljen projekt in podobno in vse, kar diši po korupciji, klientelizmu in prihvatizaciji, lahko v Sloveniji pade, če se ljudstvo s tem ne strinja.
Seveda pa se to dogaja samo v primeru, ko govorimo o podjetjih v večinski državni lasti. Zgodbe privatiziranih podjetjih ali tistih, kjer država igra le še obrobno lastniško vlogo, so drugačne. Predsednik uprave recimo Gorenja je pred leti doživel hud delavski upor, vendar njegove pozicije to ni spodneslo.
Pakt proti lastniku
Zapleti okrog Luke Koper so še ena v vrsti slovenskih političnih bizarnosti, nerodnosti, nezrelosti, ozkoglednosti, slabe komunikacije in robatega ravnanja v občutljivem okolju, ki ga je do konca nespretno pokazal SDH.
Roko na srce: po vsem tem, kar se je dogajalo v NLB v času, ko je bil član uprave, Marko Jazbec nikoli ne bi smel postati predsednik uprave SDH. Zagotovo pa bi moral odleteti iz SDH že po trojčku neprimernih kandidatov, ki jih je predlagal za nadzorni svet NLB, na kar je opozarjala vsa slovenska pamet. A je trmasto in nepremišljeno fural svojo zgodbo in nas prepričeval, kako zelo ima prav.
Pa ni imel. In to so mu morali dokazati drugi.
Četudi ima Marko Jazbec morda prav glede upravičenosti napovedanih sprememb v Luki Koper, bi se jih pameten menedžer, ki pozna razmerja moči v tako pomembnih, velikih, delavsko povezanih podjetjih, lotil drugače.
V zadnjih 10 letih so delavci ob vsaki turbulenci — pa če je šlo za poglabljanje, nov pomol, drugi tir, menjave uprav, meteorski pristanek, nastavljanje in odstavljanje Gašperja Gašperja Mišiča ali govorice o privatizaciji strnilo vrste, uprave pa so bile po drugi strani zaradi svojega kratkega roka trajanja in političnih predznakov vedno šibkejše.
Situacija je zdaj prignana tako daleč, da so v Luki Koper pakt sklenili nadzorni svet — torej predstavnik lastnika — ter uprava in zaposleni. Pakt proti lastniku, državi.
Slabo vodena država
Ne spomnim se, da bi se v samostojni zgodovini Slovenije že kdaj srečali s takšno neverjetno situacijo. Gre za anomalijo, ki je posledica slabega vodenja države. Gre za slabo upravljanje z državnim premoženjem in za nezmožnost obvladovanja razmer v podjetjih, ki so v državni lasti.
Država smo mi, ljudje — pravijo zaposleni v Luki Koper. Mi smo zgradili Luko. Mi jo bomo upravljali in vodili, mi bomo postavljali strategijo njenega razvoja. Kot formalni lastniki se v to ne vmešavajte. Mi smo dejanski lastniki. Jemljite tam, kjer ste kaj ustvarili. Ker niste sposobni voditi države, tudi Luke Koper ne boste.
Tako lahko na kratko povzamemo sporočila iz Kopra.
Toda ali zna po drugi strani kdo od politikov argumentirano, verodostojno in s polno mero zaupanja zaposlenih in ljudstva na to povedati karkoli, da mu bodo v Luki Koper pripravljeni prisluhniti? To bo zanimiva komunikacijska, poslovna in politična nadaljevanka.
Vsi smo luzerji
Dogajanje v Luki Koper je do konca sprevržena in nerazumna situacija, v kateri je največji luzer vlada. To bo tudi občutila pri naslednjem preverjanju vox populija.
Seveda pa ob tem izgubljamo tudi vsi drugi. Zaradi Luke Koper vlada namreč ne bo padla. Še naprej se bo z vso svojo nerodnostjo lotevala projektov, ki jih ne zna voditi. Iskali bodo novega šefa SDH, kar bo trajalo nekaj mesecev. Medtem se bo proces privatizacije NLB ustavil, kjer smo že tako ali tako v časovni stiski. Ustavilo se bo iskanje najbolj razumne rešitve za izgradnjo drugega tira Divača–Koper, konkurenčnost Luke v primejavi z bližnjimi pristanišči pa bo vedno manjša.
To, da ustvarjamo situacije, v katerih vsi izgubljamo, je možno le v Sloveniji.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v soboto, 2. julija, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Luka Koper – država smo mi. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.