Brexit po brexitu: Nekateri bodo srečni, ker bodo spet bolj med “svojimi”

1.7.2016 / 06:10 Komentiraj
“Hvala bogu, da gremo ven. Sit sem tujcev, ki živijo na naš račun.” Človek ima probleme z migranti. Torej tudi z mano.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Prejšnji četrtek so Britanci na referendumu, ki se ga je udeležilo kar 73% prebivalcev — veliko več, ko so predvidevali —, izglasovali izstop iz EU. Glede na to, da je večina mladih do 34. leta, plus tistih, ki živijo v Londonu, in priseljencev z volilno pravico, glasovala proti izstopu, je 52% glasov za povzročilo precejšen šok. In strah.

Kaj to pomeni za vse tiste, ki v Veliki Britaniji živijo in delajo? Kaj to pomeni za tiste, ki so si ustvarili resno razmerje ali celo družino, nimajo pa državljanstva? 

“Naše pravice bodo verjetno precej okrnjene. Spet bodo potrebne vize. Totalen stres,” pravi Nemka, ki že celo desetletje živi in dela v Londonu in je v sodelovanju s Slovenko, poročeno z Britancem, pred referendumom organizirala vznemirljiv in inovativen dogodek, ki ga je poimenovala Turkish Sauna, del EU-UK iniciative. Šlo je za poziv publiki, da izrazi svoje mnenje v nevtralnem, neformalnem okolju in da se naposled odloči in voli.

Vsi smo predvidevali, da bo večina mladih volila za obstanek v EU, saj so javnomnenjske raziskave pokazale, da večina tistih, ki so proti, pripada starejši populaciji (ki se boji migrantov) in večinoma zajema ljudi, ki živijo izven Londona. Te naj ne bi imeli zadostnih informacij in znanja in ne razlikujejo med brexitom in priseljevanjem. Imigracijo direktno povezujejo z EU, kar pa je omejeno gledanje. Ta problem se bo v vsakem primeru še nadaljeval in bi ga bilo treba obravnavati ločeno.

“Hvala bogu!”

Ko so objavili rezultate referenduma, sem bila na Festivalu Glastonbury. Obiskovalci smo bili v coni, ki ni imela zveze ne z EU ne z Veliko Britanijo. Dihali smo svobodnjaški festivalski zrak, zato nihče ni bil zelo pri stvari.

Vseeno sem povprašala nekaj naključnih starejših Angležev, ki sem jih srečala, kako gledajo na izid. Gospod z redno pisarniško službo, ki živi (sodeč po naglasu) nekje bogu za hrbtom, v prostem času pa dela tudi kot varnostnik na eventih, mi je rekel: “Hvala bogu, da gremo ven. Sit sem že vseh teh tujcev, ki živijo na naš račun.” Nisem se spuščala v podrobnosti. Bilo je jasno, da je ksenofob in da ima kar nekaj problemov z migranti. Torej posredno tudi z mano.

Hitro je odrecitiral še kliše, da bo zdaj “več denarja za zdravstvo.” To je bila Farageva obljuba, ki se je sfižila že dan po koncu referenduma, kot vemo. Ampak gospod je bil srečen, ker bo zdaj spet bolj med “svojimi”.

Mladi, ki sem jih pobarala na to temo — večinoma tujci, ki v Veliki Britaniji študirajo, delajo ali bluzijo —, so bili seveda ogorčeni. Bojijo se, da njihova prihodnost v Londonu zdaj ne bo več zagarantirana.

Med prereferendumsko kampanjo so umetniki prispevali svoj umetniški glas za “remain” in svoje dela razstavili v Royal Acedemy of Arts. Na fotografiji plakat Patricka Brilla (pod psevdonimom Bob and Roberta Smith), podprl pa laburistični politik Will Straw.

Vox populi

Ljudski glas špekulira, da bo vlada uvedla točke, ki bodo kriterij za sprejemanje in zavračanje migrantov — podobno kot obstoječi sistem za tiste, ki prihajajo iz držav izven EU. To bi konkretno pomenilo, da boš potreboval zagotovilo podjetja, da te bodo zaposlili, oz. delovno vizo. Ali pa da ti bodo dovolili bivanje na podlagi poroke z državljanom Velike Britanije ali državljanom EU, ki živi in dela v VB.

Pričakovati je torej manj mlade delovne sile in manj migrantov z nižjimi poklicnimi kvalifikacijami. Kar ni nujno slabo.

“Če ne bo več Špancev, Italijanov, Poljakov in drugih, ki prihajajo z besednim zakladom, omejenim na tri stavke, in če ne bo nikogar, ki bi bil pripravljen delati za minimalca, bodo morali povišati urno postavko. “Kar bo dobro za vse nas, ki smo že tukaj,” je pripomnil Slovenec, ki v Londonu živi in dela zadnja tri leta.

“Pa gremo drugam!”

Vrednost funta pada. Celo v hotelih na Hrvaškem nočejo menjati funtov, mi poroča kolegica, ker niso prepričani, ali se jim splača. Verjetno bo prišlo do inflacije. Kar pomeni, da bo že tako ali tako pregrešno draga država postala še težje dostopna za ljudi, ki v njej že zdaj komaj shajajo. Tudi to bo marsikaterega potencialnega migranta verjetno odvrnilo od selitve.

Slovenci v Londonu so na Facebooku izrazili razočaranje nad izidom. Tisti, ki so ravno v postopku pridobivanja vize za partnerja ali poročnega lista, se bojijo posledic. “Cameron je odstopil. Fuck. Samo Borisa ne, prosim,” je pojamral mlad Slovenec. “Jah, nič, treba se bo odločiti, ali se splača ostati ali se preseliti drugam,” je napisala mlada Slovenka, ki se je ravno pred kratkim opogumila in preselila v London. “Službe ne bomo izgubili, bodo pa nižje plače in manj novih priložnosti. Če bo tako, grem takoj drugam. Preselil sem se prav zaradi dobrih delovnih pogojev, torej jih bom moral iskati drugje,” je povedal nekoliko starejši Slovenec, ki si je v Londonu ustvaril družino.

Peticijo gibanja 38 Degrees za ohranitev statusa in pravic tistim državljanom EU, ki že živijo v Britaniji, je do četrtka zvečer podpisalo že skoraj 50.000 ljudi. Sodeč po komentarjih na spletni strani so nekateri tik pred upokojitvijo in se bojijo, da ne bodo dočakali pokojnine. Drugi pa doživljajo Britanijo kot svoj dom, čeprav nimajo državljanstva in je nočejo zapustiti niti v primeru, da bi jim vzeli pravice do šolanja, zdravstvenega zavarovanja in dela šolstva, ki so jih imeli do sedaj.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE