Izumite desnico! Srečo in dolgčas proslav je treba deliti. Z Rosvito Pesek.

30.6.2016 / 06:10 1 komentar
Desnica ni desnica, ker Končar recitira svoje ničvredne borbeno-poetične izdelke. Kot levica ni levica, ker repa Zlatko.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pustimo zdaj to, da sem zadnjič na televiziji (TVS 3, 24.6.2016) rekel, da so [desničarji] “zmešani”, ker hočejo (in imajo) svojo proslavo dneva državnosti, in prisluhnimo raje tolerantnemu Božidarju Novaku. V isti oddaji je rekel, da bi bilo “super, če bi jih bilo 50”. Namreč proslav.

No, prav, tudi s tem se lahko strinjam. Vsaj načeloma. Dolgočasno je že itak to proslavljanje. Petdeset gor ali dol. Ker srečo in dolgčas je treba deliti. Z Rosvito Pesek.

Toda desničarji na čelu z SDS in Združenjem VSO so ustvarili beligerentno psihozo in kontekst, v katerih njihovo alternativno proslavljanje samostojnosti izpade kot svoje nasprotje: hoče biti avtentično, v skladu z njihovo zgodovinsko resnico in njihovimi političnimi vrednotami, v resnici pa je tako zgodovinski in politični kot socialni in kulturni fake. Po slovensko: ponaredek.

Izobčenci po lastni volji

Problem ni v tem, da tudi oni proslavljajo dan državnosti. Problem je v tem, da to delajo tako, kot da je tista glavna, osrednja proslava dan prej zvečer na Kongresnem trgu brez veze. Zlagana in totalitarna. In da se oni tega ne grejo. Da ne jebejo.

Definicijo opozicije si SDS predstavlja tako, da po eni strani ne jebejo, po drugi pa jebejo vse.

Ni jim dovolj, da bojkotirajo uradno proslavo. Ni jim dovolj, da zmerjajo prireditelje in udeležence uradne proslave in njeno bistvo, smisel in pomen. Ni jim dovolj, da pripravijo še svojo proslavo s svojimi povabljenci in privrženci, s svojimi govori in s svojim kulturnim programom.

Ne. Oni to delajo tako, kot da se jim godi velikanska krivica, ker proslava po njihovem kopitu ni glavna, osrednja, uradna, ena in edina, non plus ultra, univerzalno panslovenska proslava. Prirediteljem uradne proslave očitajo, da jih ideološko izključujejo, v resnici pa se izključujejo sami. Desničarji so izobčenci na lastno željo in po lastni volji.

Prirediteljem uradne proslave očitajo, da jih ideološko izključujejo, v resnici pa se izključujejo sami. Desničarji so izobčenci na lastno željo in po lastni volji.​ — [Fotografija: Marko Crnkovič.]

R.I.P. Pučnik

Janša je na proslavi rekel: “Ko se bo ta trg imenoval Trg Jožeta Pučnika, vedite, da ste se zbudili v drugačni Sloveniji.”

Janši ni nič jasno. Napako so naredili že s tem, da so po Pučniku poimenovali brniško letališče. Mislili so, da je to ne vem kaj, če se po tebi imenuje eno majhno zakotno letališče, pa čeprav glavno v državi. S poimenovanjem letališča bi morali promovirati nekaj primernejšega in pomembnejšega, kar običajni avionski klienteli — turistom, tujcem — nekaj konkretnega predstavlja.

Z vsiljivostjo pa so si tudi zapravili možnost, da bi Pučnik v bližnji prihodnosti v Ljubljani dobil kaj več kot svojo ulico ali celo trg — kar bi si nedvomno zaslužil. Ne samo v Slovenski Bistrici.

Desničarji se rafalno streljajo v koleno. Nekdo drug bi moral skrbeti za njihov PR, ker jih je škoda. Tudi desnica mora biti. Ne taka kot slovenska — in seveda ne žlahtna, kot temu hinavsko rečejo levičarji, ko govorijo o svojih neobstoječih, a most-wanted oponentih.

Izkoriščam priložnost, da v stilu Spomenke Hribar orbi et orbi razglasim: “Izumite desnico!”

Vsi bi jo rabili. Vsem bi koristilo. Desničarjem in levičarjem. Tudi SDS. Vsem. Samo Janši ne bi. Kar pa seveda ni naš problem.

Da ne bo pomote (1.)

Desnica ni desnica zato, ker na proslavi recitira Roman Končar svoje ničvredne borbeno-poetične izdelke z rimami kot recimo: “Ko vstal je naš narod za svojo zemljó / in [bla-bla-bla, se ne spomnim] obranil jó.”

Desnica ni desnica zato, ker na proslavi gimnazijci iz Argentine — sicer zanimivo, izvirno: enoglasno — recitirajo ničvredne lirično-patriotske izdelke Toneta Kuntnerja.

Desnica ni desnica zato, ker na proslavi Oto Loto Pestner poje komad Ljubim te, Slovenija zelena.

Desnica ni desnica zato, ker se občinstvo na proslavi mehko pozibava v ritmu slow-slow, quick-quick-slow polke in mahlja z zastavami.

Desnica ni desnica zato, ker fantič v narodni noši poje venček melodij iz Kekca. (To je bil highlight kulturnega programa. Resno. Zabavno, ampak cute. Poleg Privšek–Velkaverhovega hita Nad mestom se dani. Ni bila originalna Ditka Haberl, ampak če je dobra verzija, se ob tem komadu vedno raznežim. Tudi na desničarski proslavi.)

Da ne bo pomote (2.)

Tako kot tudi levica ni levica zato, ker kulturni program bazira na internih ali zunanjih kadrovskih in ustvarjalnih kapacitetah tako imenovane Hanzi TV.

Levica ni levica zato, ker so po zaslugi Patrika Grebla in kooperativnih mainstream režiserjev odkrili neko kolikor-toliko primerno zmes glasbenih, plesnih, literarnih, filmskih vsebin in vizualij za znosno ravnotežje med hedonizmom pop kulture in dolgočasjem vsakoletnega proslavljanja.

Levica ni levica zato, ker se grejo eklekticizem Darje Švajger in Raperja Zlatka.

Levica ni levica zato, ker so obsedeni od koreografiranja. V petek na Kongresnem trgu skoraj nismo videli glasbenega izvajalca, okrog katerega ne bi ritmično decentno, ne preveč razkrečeno poplesavala skupina fantov in deklet, uvoženih iz razverilnega programa TVS in malo popravljenih, da se ta desni ne bi preveč zgražali nad nedržavotvornostjo golih nog pod visoko dvignjenimi krili.

Ustvarjalci proslav so pravilno ugotovili, da si s partizansko pop kulturo ne morejo nič pomagati, zato so si izmislili nek psevdoretro stil, ki deloma spominja na medvojni anglo-ameriški swing, deloma pa na naša 50. leta, kar jim pride prav zaradi Marjana Kozine in Františka Čapa, ki sta značilen mem ali dva slovenske polpretekle zgodovine na nivoju pop kulture.

Po dveh mesecih vidim, da bi proslavo ob dnevu OF v Križankah moral pohvaliti še bolj. Tista bila je res dobra. Vsaj v kulturnem, vsebinskem smislu. Politično ne.

Definicije

Še bolj kot boljše proslave rabimo boljšo definicijo levice in desnice. Zaenkrat je edina ta, da je levičar tisti, ki gre desničarju na živce, desničar pa, ki gre levičarju.

Kot rečeno, letošnja osrednja proslava je bila — tudi po Pahorjevi zaslugi — korektna. (Glavno, da niso Cerarja spustili blizu.) Nikogar ni izključevala in ideološko ni mogla motiti nikogar. Niti tistih, ki se izključujejo sami in sami ideološko motijo (drugače misleče).

Pozivam ljudi dobre volje, naj vsaj za praznike zakopljejo bojno sekiro in držijo jezik za zobmi. To velja seveda zlasti za desničarje. Janši ne bo padla krona z glave, če bo na uradni državni proslavi sedel nekje tam blizu predsednika Vrhovnega sodišča in vsaj vljudnostno zaploskal glavnemu govorcu (pa čeprav Pahorju). Politična konkurenca je eno, social skills pa nekaj drugega.


Na temo proslav in desnice preberite tudi naslednje članke:

Marko CrnkovičPahorjeva proslava: Samo sprava Slovence spašava.

Marko CrnkovičBrat moj, 27. aprila smo šli k novi luči! Proč od desničarske teme!

Marijan ZlobecKaj je narobe z “Žive naj vsi narodi”? Vse, dragi Prešeren…

Marko Crnkovič“Tehnične ovire v glavah”: Tudi Prešerna so cenzurirali, mar ne?

Vesna V. GodinaPogoj za demokracijo je poneumljanje.

Marko CrnkovičPartizani so zmagali, a revolucija še traja.

Marko CrnkovičVzemimo si 1. maj nazaj.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE