Slovenci v Londonu 6 dni pred referendumom: Should we stay or should we go?

17.6.2016 / 06:10 Komentiraj
Priseljenci ne tečejo z letališč naravnost v job centre in tvezijo nesrečnih zgodbic, da bi ja dobili finančno pomoč.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Naslednji četrtek bo v Veliki Britaniji referendum o izstopu iz EU. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da so mnenja precej izenačeno porazdeljena razdeljena: 45% jih je “remain”, 46% pa za “leave” — 9% pa je neodločenih.

Slovenci iz drugih mest mi poročajo, da so med Croydonom in Brightonom ter v Walesu in Dorsetu večinoma plakati za izstop, medtem ko je v Londonu več plakatov za ohranitev članstva v EU. Jaz jih nisem videla veliko — res pa je, da jih tudi nisem vehementno iskala.

Po poročanju Slovenke, ki živi na Škotskem, pa je tam večina za EU, češ, “Bruselj je vseeno bolj fer do njih kot London”. EU financira veliko znanstvenih projektov, ampak denar zaenkrat stoji, dokler ne bo jasen rezultat referenduma.

Več problemov kot koristi?

Prejšnji teden sem v jugozahodnem Londonu naletela na gručo aktivistov, ki so poskušali na vsak način prepričati mimoidoče, da je treba “ven”. Da UK ne potrebuje EU. Da imajo z EU več stroškov in problemov kot koristi, vključno z “neštetimi” priseljenci, ki se drenjajo na mejah. Še posebej, odkar so države kot recimo Romunija del EU, ki jim je odprla vrata na Zahod.

Po mnenju nekaterih prišleki tečejo z letališča naravnost v job centre, kjer tvezijo nesrečne zgodbice, da bi ja dobili finančno pomoč in razne olajšave.

Slika seveda še zdaleč ni tako črno-bela. Je pa res, da živi v Londonu ogromno tujcev in da je nekvalificirana delovna sila — natakarji, čistilci, prodajalci, postreščki itd. — večinoma sestavljena iz slabo artikuliranih državljanov Italije, Španije, Poljske (če ostanemo samo pri Evropejcih).

V Londonu dobiš službo v 24 urah, to je dejstvo. Seveda ne kakršnekoli. Ampak če nisi izbirčen in ti je edina motivacija zaslužek — in če te ne boli srce, ko daš pol zaslužka za najemnino bedne sobe z majhnim zamreženim oknom v četrti coni —, se bo iskanje sreče zate nekako izšlo.

Možakar v majici, ki kriči: “Leave!”, me ustavi in začne manično recitirati, da moram glasovati proti EU. Šele ko odprem usta, mu postane jasno, da nisem Britanka. Pobara me, koliko časa sem že v Londonu. Hitro ugotovi, da si z mano ne bo mogel kaj dosti pomagati. Nimam volilne pravice.

Facebook anketa

Je pa v Londonu ogromno Slovencev, ki so tu že dlje časa in so si ustvarili globlji vtis o deželi in bonitetah v primerjavi z bivanjem v naši mali kokoški. Pobarala sem jih, ali bi delili z mano svoja mnenja na Facebooku, in prišla do zanimivih spoznanj.

Kljub bednemu vremenu in zanikrni hrani večina ne bi zamenjala Velike Britanije in se vrnila v domovino. Čeprav v Londonu delajo dolgo in med tednom nimajo časa za družabne aktivnosti. Ker plača je dobra, priložnosti se ponujajo na pladnju, kreativnost je cenjena, odprtost tudi. Odnos do dela je drugačen, zahodnjaški, tekmovalen, a ponuja prijetne nagrade.

“Če trdo delaš, hitro nekam prideš,” mi je zaupala mlada in uspešna poslovna ženska, ki dela v turizmu. “Velika Britanija so evropske sanje. Kot Kalifornija za Ameriko. Meni so se uresničile. Doma bi verjetno še vedno delala kot nora in brezupno čakala na napredovanje,” zaključi.

Moja sogovornica je za brexit. Strinja se, da ima EU od Velike Britanije več kot obratno. Ne skrbi je lastna dobrobit, saj ima stabilno službo in stanovanje, plačuje zdravstvene prispevke in davke. Nje zagotovo ne bodo nagnali.

En delavec, 10 sorodnikov

Več strahu vidim v očeh priseljencev z drugih celin — Indijcev, Pakistancev in Jamajčanov, ki so prišli v UK z delovno vizo ali pa po zaslugi sorodnikov, ki prebivajo v EU.

Kar zadeva priseljence — ki po mnenju nekaterih domačinov “kradejo” iz proračuna, po mnenju drugih pa glede na njihovo število vanj vložijo več kot Angleži —, se mi zdi zanimiv argument londonskega Slovenca, da je med priseljenci tako, da “tisti iz EU pridejo delat, tisti iz neevropskih držav pa pripeljejo še deset sorodnikov”. Če bo Velika Britanija izstopila iz EU, bo tu po njegovem več priseljencev od drugod in manj iz EU. Minus.

“Nihče ne zna povedati, kaj točno bi izstop pomenil za takšne in drugačne priseljence. Britanija bi morala urediti zakone, ki bi omejili pritok ‘nekoristnih’ migrantov, obenem pa zagotavili pritok izobražene, visokokvalificirane delovne sile iz tujine,” predlaga evropska državljanka mojih let. Pravi tudi, da se večina Angležev izogiba debati o EU.

Konverzacijsko občutljivo je tudi področje zdravstvenega zavarovanja oz. brezplačne zdravstvene oskrbe, ki jo omogoča NHS (National Health Service): ”Trdijo, da bodo to rešili z denarjem, ki ga zdaj namenijo EU. V resnici pa trenutno vse skupaj funkcionira samo zaradi poceni priseljenske delovne sile. Pravijo, da bodo delavci, ki jih Velika Britanija potrebuje, še vedno lahko prihajali. Ampak ko bodo pogoje zaostrili, bo najtežje prav za tiste z najnižjimi plačami. Pridni EU delavci bodo raje iskali delo drugje v EU, saj bo tam lažje. Me zanima, koliko Angležev, ki zdaj jamrajo, da nimajo služb zaradi priseljencev, se bo potem odločilo in šlo delat za minimalca [7 funtov na uro].”

Tudi mene to zanima.

Samo reklama

Nekateri menijo, da je referendum samo reklamna poteza za dokazovanje sposobnosti razmišljanja z lastno glavo namesto sledenja pravilom in zakonom, ki jih predpisuje EU, in da Velika Britanija v resnici ne bo izstopila.

Drugi pa upajo, da bo — in da bo to zgled drugim državam. “Najprej Nemčija, potem Slovenija. EU bo počasi razpadla,” špekulira Slovenka, ki živi v Angliji že sedem let.

“Če bo Velika Britanija izstopila, bo to apokalipsa samo za tiste, ki so tukaj brez sredstev in brez plana. Jaz se ne bojim,” pravi druga Slovenka v Londonu.

“Tudi Slovenija je morala najti nove trge, ko se je odcepila od Jugoslavije. Pa jih bo tudi Velika Britanija. Veliko trgov je še večjih od evropskega, recimor Azijski. Mislim, da ne bo hudega,” pravi še ena Slovenka, ki britanski položaj v EU doživlja predvsem skozi kapitalistične oči.

Kakšne bodo posledice za ljudi, pa ne ve nihče.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE