Resnica o žgečkanju od univerzalne šale do mučenja in od otroštva do smrti

10.4.2016 / 06:10 Komentiraj
Na živce mi gre, če me kdo žgečka. Ali tunka. Raje ne pomislim, kako je, če te med tunkanjem žgečkajo. Kap bi me zadela.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Če pomislim, kaj od obojega mi je bolj neprijetno, zmaga žgečkanje. Za razliko od preostanka moje družine se tej dejavnosti izogibam v loku. Pustijo me pri miru. Sinovi pravijo, da sem totalno brezvezna. Za take štose je pri nas oči, mami pa ne. Jaz jih še gledam bolj težko.

V človekovi naravi je, da se trudimo spraviti druge ljudi v smeh. Ker smeh je pol zdravja in kar je še tega. Poleg tega so zabavni ljudje bolj priljubljeni od tistih, ki niso.

Pri žgečkanju pa ne rabiš smisla za humor. Žgečkanje je univerzalna šala. Preprosta pot do smeha. Nima veze, kateri jezik govorimo, smejimo se vsi enako. In vsi to radi počnemo. Kateri starš si ne želi, da se njegov otrok ne bi sproščeno in na ves glas smejal?

Po mojem smo zato razvili kulturo žgečkanja. Začnemo že pri dojenčkih. Žgečkanje je nekaj, kar iz malih ljudi izvabi prvi glasen smeh.

Nekaj prvinskega

Naši se največkrat žgečkajo zvečer. Tega še posebej ne maram, ker so potem vsi naviti, ko je treba spat. Zapletejo se v kričeč in smejoči se klobčič, da odmeva po vsem stanovanju. Ne vem, zakaj to počnejo. Nekaj prvinskega je v tem. Morda zato, ker jim ne dovolim, da bi se pretepali?

Žgečkanje je verjetno najbolj intenziven telesni stik, ki ga imajo med sabo. Trije fantje, stari med 7 in 13 let, se ne stiskajo in objemajo preveč radi. Sploh pa ne med sabo. Mogoče jih bo minilo, ko si bojo zaželeli dotikati se nekoga, ki ne spada v krog njihove družine.

Žgečkalni catch

Pomislite, kako je, če vas nekdo žgečka. V bistvu ni prijetno, smeješ se pa vseeno. Velikokrat si ne moreš pomagati, da se ne bi. Vsaj jaz tako občutim žgečkanje.

Poleg tega je to eden prvih občutkov nemoči, ki se ga spominjam. Tisti, ki ga žgečkajo, na ves glas prosi, naj nehajo. Ampak ker se zraven smeje, ga nihče ne jemlje resno. Včasih pa sploh nimaš moči, da bi rekel, da je dovolj. Na videz je zabavno, v resnici pa kmalu postane neprijetno. To je ta žgečkalni catch.

Pa zanimivo je, da sebe ne moremo žgečkati. Zakaj ne, ni povsem jasno, ampak verjetno je razlog v tem, da nas mora žgečkanje presenetiti, sicer dotika ne občutimo tako. Naši možgani so sprogramirani tako, da predvidijo nepomembne dražljaje. Zato na primer ne čutimo, da imamo obuto nogavico ali da smo naslonjeni na naslonjalo stola.

Ta dva videa sta fajn (Ask Head SqueezeBrain Stuff/How Stuff Works).

Teorij je več

Nekje sem prebrala, da je z reakcijo, podobno smehu, človek v neki fazi razvoja odganjal nevarne žuželke, ki so včasih lezle vsepovsod in žgečkale naše prednike. Zato da ni naključje, da so mesta na telesu, kjer smo najbolj žgečkljivi, tudi najbolj ranljiva. To občutljivost naj bi podedovali od prednikov kot zaščito pred ugrizi insektov, pajkov in drugih gomazečih bitij.

Žgečkanje baje uči majhne otroke obrambnih veščin. Po neki drugi teoriji pa dojenčki skozi žgečkanje ugotavljajo, kje se končuje njihovo telo in začenja telo drugega. Žgečkanje da povezuje odrasle z otroki. Tudi Freud in Lacan — in verjetno še kdo — sta o tem fenomenu rekla dve ali tri, ampak ne bi zdaj o tem.

Sodobni psihologi in pedagogi pravijo, da lahko žgečkanje slabo vpliva na otrokov razvoj. Če so te v otroštvu veliko zgečkali, se ti v odraslosti baje lahko zgodi, da ne prenešaš bližine drugih. Celo bližine človeka, s katerim deliš posteljo.

Ne vem, ali naj temu verjamem, ampak po drugi strani nikoli ne veš.

Žgečkanje do onemoglosti

Za razliko od nagajivega žgečkanja, ki ga velikokrat prakticirajo starši in otroci, pa je neprimerno večja muka nežnejše žgečkanje — recimo z gosjim peresom po golih podplatih. Si predstavljate?

To so počeli v starem Rimu in baje tudi v koncentracijskih taboriščih med 2. svetovno vojno. Žgečkanje je lahko tudi kruta, prefinjena oblika mučenja, ki na telesu ne pušča vidnih posledic. Nekaj podobnega so izumili Kitajci, ki so ubogemu revežu noge namočili v slano raztopino in potem nadenj poslali kozo, da mu je lizala podplate. Baje lahko od tega tudi umreš.

Saj pravim, ne maram žgečkanja. Se mi je kar zdelo, da je kruta tudi njegova zgodovina. Zato bom svoje otroke raje crkljala kako drugače. Dokler se mi bojo še pustili oziroma se ne bojo spravljali name z žgečkanjem. Sicer bo hitro konec zabave.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE