Na seji odbora DZ o Janševem tvitu: SDS gre na živce medijem, mediji pa SDS
Po ne vem kateri logiki sem bil enkrat za spremembo vabljen na nujno sejo odbora za kulturo Državnega zbora. Včeraj ob 14:00 so razpravljali o eni sami točki dnevnega reda: Nedopustni politični pritiski na svobodo novinarskega dela.
Šlo je seveda za razpravo o Janševem famoznem tvitu, da sta Eugenija Carl in Mojca Pašek Šetinc “odsluženi prostitutki.
No, v bistvu vem, po kateri logiki so me vabili. Vsaj domnevam. Na Fokuspokusu smo se incidentu kar precej posvečali. Sam sem napisal dva članka na to temo (tega in tega), kot urednik pa sem objavil še štiri druge: tega in tega od Borisa Vezjaka, tega od Jedrt Jež Furlan in tega od Darinke Pavlič Kamien.
Pa še to: kolikor vem, je SMC — ki je skupaj z drugima dvema koalicijskima strankama DeSUS in SD sklicala sejo — edina poslanska skupina v parlamentu, ki je naročena na Fokuspokus.
Tako da sem šel že iz vljudnosti.
Zdržal sem uro in pol. Potem sem imel poln kufer vsega.
Tvitanje, genocid? Whatever…
Uvodno besedilo, uperjeno proti Janševemu “verbalnemu nasilju”, ki je — citiram — “lahko hujše od fizičnega”, je prebrala poslanka SMC Janja Sluga (prvič videl, prvič slišal). Tekst je zvenel kot moralističen gimnazijski spis.
Predsednik Odbora za kulturo dr. Dragan Matić (SMC) je potem prebral pismo, ki sta ga njemu kot sklicatelju in udeležencem seje poslali Eugenija Carl in Mojca Pašek Šetinc. Tekst je zvenel kot majhna mojstrovina diplomatskega izražanja, ki jima je sicer ne bi pripisal. Skratka, vljudno sta se opravičili za izostanek, ker da se seje nista želeli udeležiti in ker bosta obračunali (moj izraz) z žalilcem (moj izraz) po sodni poti, in nam zaželeli uspešno delo.
Potem pa je do besede prišel Janez Janša.
Ni odveč omeniti, da se je Janša prav včeraj na Novi24TV.si nepričakovano opravičil — kao — Eugeniji Carl in Mojci Pašek Šetinc. Če sem že pri tem, v četrtek so me prosili za izjavo. Tole je ratalo.
Skratka, Janša… Janša se je najprej obesil na Slugino modrovanje, da je verbalno nasilje lahko hujše od fizičnega — češ, če ob odkritju trupel pobitih v Hudi jami TVS ni posvečala toliko pozornosti zločinu, kakršen je genocid, kot ga zdaj posveča njegovemu tvitu, potem naj SMC spremeni zakonodajo, ki bo [sporno] tvitanje strožje sankcionirala kot pa umor.
Take so se šli…
Po ne vem kateri logiki sem bil enkrat za spremembo vabljen na nujno sejo odbora za kulturo Državnega zbora. Včeraj ob 14:00 so razpravljali o eni sami točki dnevnega reda: Nedopustni politični pritiski na svobodo novinarskega dela. — [Fotografija: Marko Crnkovič.]
Osupljiv seznam
Če seštejemo Janševo, Gorenakovo in Grimsovo izvajanje — morda sta se po mojem odhodu prijavila k besedi še Eva Irgl in Jože Tanko —, smo se v dvoranici naposlušali za debelo uro naštevanja krivic, ki so jim jih mediji (s poudarkom na TV Slovenija) v zadnjih 25 letih storili.
Pri skoraj vsakem inkriminacijskem itemu so na koncu dodali: “Pa niste sklicali nobene seje!”
Res. Ampak zakaj je niso sklicali sami? Kot mi je razložila na lepem prijazna Sandra Bašić Hrvatin — a veste, žena od enega od tistih treh, ki se je preimenoval v Janeza Janšo — s pomočjo neke uslužbenke DZ, lahko predlog za sklic seje kateregakoli odbora vloži vsaka poslanska skupina.
Janša, Grims in Gorenak imajo očitno dobro evidenco — zraven pa še slonji spomin — vseh možnih medijskih neprofesionalizmov, primerov dvojnih meril in osebnih diskreditacij, ki so jih od medijev fasali sami ali njihova stranka. Seznam je dejansko osupljiv. Spominjam(o) se samo nekaterih najbolj razvpitih. Tipi očitno redno spremljajo medije in vestno arhivirajo vse, kar o njih objavijo — objavijo pa večinoma nič kaj prijaznega in velikokrat tudi dejansko neprofesionalnega, tendencioznega, pristranskega, celo žaljivega.
To je res. Veliko tega je res. Janša, Grims in Gorenak seveda obilno operirajo s polresnicami, natolcevanji, pretiravanji — pa še duhoviti ne znajo biti —, vendar je dejstvo, da se mediji skoraj nikoli ne sprašujejo, ali jih obravnavajo pravično, pošteno, profesionalno in resnicoljubno. They just don’t care. Če gre za SDS, je vse dovoljeno. In če si vse dovoli SDS, potem mediji mislijo, da si smejo tudi oni.
Kdo komu na živce
SDS so ljudje, ki grejo medijem na živce. Mediji so ljudje, ki grejo SDS na živce. Eni in drugi so se zaštrikali v začaran krog in se — se opravičujem izrazu — medsebojno podjebavajo.
Problem pa ni samo v tem, da si grejo vzajemno na živce. Problem je tudi v tem, da novinarji podjebavajo SDS iz čiste objestnosti, ker so Janša, Grims in Gorenak in še kak njihov taki zoprneži, ki se vanje nenehno zaganjajo. SDS pa se zaganja v novinarje ne samo zato, ker jih od njih pač največ skupi med vsemi strankami, ampak predvsem zato, ker so se pustili sprovocirati, spraviti ob živce.
Noro je, kar novinarji delajo SDS, in noro je, kar SDS dela novinarjem. Vzajemno noro. SDS in mediji so kot otroci: kdo je začel, kdo je bil prvi? Saj je vseeno, samo dajte s tem že enkrat nehat. Eni in drugi. Zmenite se že enkrat za détente. Zmenite se raje, kdo bo prvi nehal. Ni važno, kdo je prvi začel.
Brez veze
Seje parlamentarnih odborov na to temo so popolnoma brez veze. Ne prispevajo k ničemur. DZ nima kaj razpravljati o pritiskih ene stranke na novinarje, ker se novinarji znamo še predobro braniti sami.
Seveda pa novinarji ne rabijo obrambe in zaščite. Novinarji rabijo to, da jim nekdo odpre oči. In tega zagotovo ne bosta znala narediti Dragan Matić in Janja Sluga.
Naj končam z originalnim tekstom, ki sem ga včeraj kot zgoraj omenjeno izjavico poslal na Novo24TV.si:
“Janševe izjave na Twitterju so res nedopusten pritisk na novinarje, kot pravijo poslanci SMC, DeSUS in SD. Kar pa seveda ne pomeni, da so dotične stranke poklicane, da se s tem ukvarjajo. Nasploh se mi zdi zgrešeno, da se DZ ukvarja z novinarji. Tudi to je pritisk na novinarje. Tudi potuha novinarjem je oblika pritiska.”
“Bolj kot individualni novinarski standardi me skrbi tabloidizacija informativnega programa TV Slovenija. Za to pa so odgovorni seveda uredniki. Očitno je, da uredniki spodbujajo in podpirajo senzacionalistični pristop, še posebej na račun SDS. Eugenija Carl je samo kolešček v tem konceptu. Prominenten kolešček.”
“Sklicevanje (izrednih) sej ni vedno odzivanje na aktualne probleme, temveč tudi (kot v tem primeru) sredstvo političnega boja.”
“Ne bi tokrat razpredal o novinarjih in dvojnih merilih. Če gre za Janšo, svojih napak še posebej ne vidijo. Res pa je, da je Janša sam takšna napaka, da samega sebe težko vidiš v ogledalu.”